Rabim vaše različne poglede in mnenja na mojo trenutno situacijo.

Sva mlad par, skupaj že kar nekaj let. Skupaj živiva. Do pred kratkim sem bila sama v fazi popolne zaljubljenosti in skoraj obsedenosti s tem fantom. Oprostila in potrpela sem marsikakšno situacijo ki jo zdaj nebi tako zlahka. Želela sem si fizične in psihične bližine, romantike, želela sem si samo njega do konca življenja. Je dobrega srca in spoštljiv a mnogokrat me je razočaral in mi ni znal nuditi tistega kar sem potrebovala. Morda sem se zaradi tega “ohladila” ali pa “privadila na manj”. V neki meri si želim da spremeni vsaj kakšno slabo lastnost in pravi da se trudi. Jaz pa ne vem več kaj čutim in ne vem kaj naj. Opazila sem da mi intimnost z njim in skupni trenutki niso več tako prioritetni kot ne dolgo nazaj.

Sem izgubila čustva? Se kdaj povrnejo? Moraš partnerja samo v celoti sprejeti takega kot je? Je pri vas partnerstvo vedno lahko, ali je normalno da so obdobja ko se prepirava zaradi malenkosti čisto vsak dan? Ne vem kako naprej. Kako vi gledate na zakon in ljubezen?

Ne želim da se moja objava deli po družbenih omrežjih

Pogovarjajta se čim več, povejta si kar vaju teži, to bosta rešila sama med sabo, ne mi.

Ko enkrat začneš iskati nasvete drugje, si skoraj sigurno že izgubil stik z tistim ki ti je vreden. Povsod so vzponi in padci, nikjer ni vse rožnato in lepo, pa vendar moraš najprej razčistiti pri sebi kaj bi rada, kaj moti njega in kaj tebe.

Če si želiš nadaljevati in zopet čutiti to kar si že čutila poslušaj sebe in njega, ne drugih… Nihče od nas ni na vajinih mestih, in vsak nasvet je brezpredmeten če to nebosta rešila najprej vidva med sabo.

Srečno

Se ne strinjam s prejšnjo objavo. Res je, brezglavo upoštevati nasvete neznancev nima smisla. Vendar pa dekle ni vprašalo kaj naj stori, temveč jo zanimajo druge izkušnje. Sama sem se veliko naučila iz opazovanja življenja, drugih odnosov, iz pogovorov z drugimi ljudmi. Seveda pa zadevo potem še sam premisliš in vidiš kako resonira v tvojem življenju.

Obdobja hladnosti in pomanjkanja iskric so, žal, v dolgotrajnih odnosih, nekaj normalnega. Bi jaz rekla. Se mi je pa v glavo zapičila neka misel, ki sem jo nekje prebrala: “ljubezen mora biti tudi hladna.” Prepričanje, da je ljubezen kar sama od sebe stalno vzburjenje in metuljčki vsepovprek, je zmotno. Predvsem pa to ni odnos med dvema človekoma. Dejstvo, da si bila več let zelo zaljubljena, je super in vedi, da se pri veliko odnosih ta faza veliko prej konča. Pa zato niso nujno nič manj lepi in vredni.

Premisli ali je izvor tvojega manjšega navdušenja res v vajinem odnosu, morda te kaj drugega v življenju teži oziroma je postalo dolgočasno, preveč rutinsko.. V določeni fazi v mladosti se mora človek sprijazniti tudi s tem, da stvari niso več tako vznemirljive, kot so bile do zdaj. Vendar pa to ni slabo, saj se pogosto začnemo fokusirati na bolj zrele zadeve, ki potrebujejo več potrpljenja. Morda samo potrebuješ spremembo v življenju, nekaj novega, kar bi te vznemirjalo, nov cilj etc. To govorim iz lastne izkušnje, pri meni začnejo zadeve v odnosu ponavadi škripati, kadar se preveč zasedim in se mi tudi izven zveze nič posebnega ne dogaja. Ko pa se lotim česa novega, si postavim nove cilje in grem spet v proces, v katerem sem najprej nervozna in nesigurna, potem se vržem noter in na koncu mi uspe, pa se počutim oživljeno. To pa absolutno vpliva tudi na moj odnos, saj imam generalno več motivacije, inspiracije in pozitivnega odnosa do življenja. Poleg tega nove aktivnosti ponavadi zahtevajo več fizične in časovne distance s partnerjem in se posledično začneš bolj pogrešat in izkoriščat skupni čas. Seveda pa s svojo aktivnostjo lahko zmotiviraš tudi njega, da se česa loti. Lahko pa se seveda skupaj lotita nečesa novega (pri zaležanosti in odnosu, ki je padel v rutino in trpi pomanjkanje spolne iskrice, bi priporočala predvsem šport, ker poživlja in dviga libido. sama sem bolj pristaš kreativnih aktivnosti).

Mogoče potrebuješ fizično distanco, pojdi brez njega na dopust ali pa se začasno odseli. Lahko poskusita tudi, da za kratek čas čisto prekineta stike. Če človeka ne gledaš nonstop, lahko hitro ugotoviš, da so stvari, zaradi katerih se prepirata, popolnoma nepomembne in da ti pomeni veliko več od tega.

Na ljubezen ne glej kot na nekaj kar prejemaš, temveč predvsem nekaj, kar daješ. Si pomislila tudi kaj bi ti lahko bolje naredila v odnosu?

Morda so se ti pa le rožnata očala malo stopila in si v fazi, ko ga ne mistificiraš več toliko in želiš postavit meje, ker si ugotovila, da jih do zdaj ni upošteval. V tem primeru absolutno pogovor in jasna postavitev mej, tega se moraš pa v prvi vrsti predvsem sama držat in mu ne odpuščat napak.

Upam, da se ti je kaj odprlo in srečno!