Spoštovani,

Čeprav že dolgo obiskujem forume na strani med.over.net, sem prvič na Vaši strani. Vaši odgovori in nasveti so mi zelo všeč.

S partnerjem sva skupaj že kar nekaj let in imava enega skoraj šoloobveznega otroka. Problemi so bili in bodo, ampak iz leta v leto je težje. Moj mož je zelo ljubosumen, ni nasilen, drugače je “zlat”.
Zaposlila sem se šele pred 2 letoma in od takrat to vse traja. Kar naprej vprašanja; s kom si bila,… Žal delam v takem poklicu, ko delam ogromno z ljudmi, tega se ne da spremeniti. Moj mož misli in mi to tudi pove, da imam v službi ogromno prostega časa in lahko tudi kam grem za pol ure in se nato vrnem, da lahko v službi počnem kaj nemoralnega, itd. V službi delam v mali pisarni, vso pisarno obkrožajo okna in kamere, pri meni je telefonska centrala in če se ne oglasim, je hudo, Časa za malico nimam. Kako je prišel na idejo, da bi lahko v službi imela čas še zak drugega, ne vem. Kar naprej bi rad imel spolne odnose ( vsak dan ). Vem, da ni s tem nič narobe, ampak jaz nisem za to. Če mu rečem, da ne bi, da sem utrujena, da mi ni, že sem bila s kom drugim, ga varam, itd. Imam tudi ginekološke težave, tako da mi ni lahko. Povedala sem mu že, da hodim v službo, da skrbim za družino, da sem tudi jaz utrujena, ampak noče in noče razumet. Tako daleč je že, da me je strah prit domov, da komaj čakam, da ga ni doma. Če sva sama zvečer v postelji, je zelo nežen, če pa je kdo zraven, pa se me niti ne dotakne, kaj šele kar drugega. Ne razumem. Želim si, da bi me nehal silit k spolnim odnosom, da bi mi več pomagal v gospodinjstvu , da bi me kdaj objel in ” pocartal “, da bi upošteval še kdaj moje mnenje.

Imam ga zelo rada, hočem da smo družina in da bi sinu dala zgled. Ampak me grozno boli, ko opažam, da sem za vse sama. Če imam kakšen problem, se ne morem z njim o tem pogovarjat, ker me ne posluša in me ne podpre in mi nikoli ne reče, saj bo vse vredu in saj ti bom pomagal.

Posledično vseh problemov in malenkosti, se vedno bolj odmikam od njega. O ničemer več ne razpravljam z njim. Zato sem tudi vedno bolj čudna ( za njega ), ga varam, itd.

Se opravičujem na napisanim, ne vem kako bi povedala svoje težave, ampak pridejo trenutki, ko bi najraje vse pustila, se skrila v en kot in čakala da vse mine. Vse kar si želim je le malo duševnega miru in da bi imela občutek, da sem ljubljena, da imam nekoga, s katerim se lahko pogovorim, da imam nekoga, ki me objame, ko mi je hudo, ki se veseli z mano.

Kaj naj naredim? Kako mu naj povem, da ga imam rada, da ga ne varam ( sploh nikamor ne grem – edini možen razlog za to bi bil, da ne želim vsak dan sexat ), da želim, da me posluša in da me opušteva?

Oprostite za vso to zmedo in lep pozdrav,

Bolfenk

Bolfenk

Iz celega vprašanja mi je najbolj ostalo, kako nas želite prepričati, da ne počnete nič takega, da bi partner imel razlog za ljubosumje. Predvidevam, da podobno počnete tudi doma in partnerja prepričujete, da sploh nimate možnosti, da bi počela, kaj »nemoralnega«. S tem lahko mirno prekinete, ker ga ne boste nič prepričali, oziroma se zaradi tega med vama ne bo nič spremenilo, vsaj na boljše zagotovo ne. Bolj pravilna smer bi bila, da se odločno uprete seksu takrat, ko vam ni do tega. Vendar se ne ustavite samo pri tem, ampak partnerju tudi ODKRITO povejte, zakaj vam ni do tega. Če boste še enkrat prebrali svoje vprašanje, boste opazili, da tudi nam kot razloge ponujate »utrujenost« in »ginekološke težave«. So to res vaši pravi razlogi? Bi bilo morda bolj prav in odkrito, če bi napisali, da se ob partnerju (včasih) počutite kot spolni objekt. Da njega pri vas ne zanima kaj dosti drugega kot seks. Se vam ne zna približati drugače, kot skozi seks. Ga sploh ne zanima, česa si vi v resnici želite, kakšen bi bil »vaš seks«, ki pa ga med vama morda sploh nikoli ni. Za vas nežnost in intimnost ni samo seks, ampak tudi »cartanje«,… Če to drži, ima mož torej na nek način celo prav, ker vam ne verjame – saj mu res ponujate bolj izgovore kot pa prave vzroke. To pa seveda ne spremeni dejstva, da ima vaš partner težave. Ne samo z zaljubljenostjo, ampak z intimnostjo nasploh. Ker sta skupaj že dalj časa, pomeni, da imate podobne težave tudi vi. Kot ste opisali vajin odnos, težko verjamem, da se bosta uspela iz tega vajinega plesa izvleči sama. Zato vam predlagam, da najprej razmislite, če si želite ostati in reševati zvezo s tem partnerjem. Če si tega želite oziroma ga ne morete zapustiti, potem odločno predlagajte, da si poiščeta terapevtsko pomoč. Kako se bo odzval na to, ali si bo priznal, da ima in imata težave, mu pomenite dovolj, da se bo pripravljen truditi, je povsem njegova odgovornost. Možnosti, da izboljšata vajin odnos, boste torej povečali edino z odločnostjo in hkratno prijaznostjo, strpnostjo in razumevanjem. S prepričevanjem, opravičevanjem, popustljivostjo in »spolnimi uslugami« pa k izboljšanju odnosa zagotovo ne boste pripomogli.

Lepo vas pozdravljam

Draga bolfenk,

ko sem prebrala: “Moj mož je zelo ljubosumen, ni nasilen, drugače je “zlat”.”

..sem si mislila, OK, je ljubosumen, drugače pa je “zlat”, torej pozoren mož in oče, ki veliko postori in vam pomaga.

Ampak, kako za vraga je lahko tako zelo zlat, če pa je v resnici takole: “Želim si, da bi me nehal silit k spolnim odnosom, da bi mi več pomagal v gospodinjstvu , da bi me kdaj objel in ” pocartal “, da bi upošteval še kdaj moje mnenje.”

ter

“Ampak me grozno boli, ko opažam, da sem za vse sama. Če imam kakšen problem, se ne morem z njim o tem pogovarjat, ker me ne posluša in me ne podpre in mi nikoli ne reče, saj bo vse vredu in saj ti bom pomagal.”

Mislim, da je vsem jasno, da tak človek NI zlata vreden in res ne razumem, zakaj ste SPLOH tega mnenja?? Morda vam je to on vcepil v glavo skozi občutke krivde, ki vam jih nalaga in celo preverja vašo zvestobo skozi dejstvo, če želite z njim vsak dan seksati ali ne!! To je čisto razvrednotenje in podrejanje človeka!!

“Imam ga zelo rada, hočem da smo družina in da bi sinu dala zgled.” Mislim, da vam je kristalno jasno, da ponižana in podrejena mati, ki v očeh očeta/moža ni vredna zaupanja, NE MORE dati dobrega zgleda sinu. Torej postavite se končno zase, zaropotajte in povejte mu prave razloge, KAJ vas moti pri seksu in kot ste napisali nam: “Tako daleč je že, da me je strah prit domov, da komaj čakam, da ga ni doma.” Povejte mu to!!

Vso srečo želim!

ja in zaupajte sebi – ljubite in spoštujte najprej sami sebe, svoja čutenja svoje telo…

npr. ko navajate ginekološke težave – jaz tega ne jemljem kot izgovor, ampak kot dejtvo, ki eni ženski pomeni najverjetneje boleče spolne odnose ali pa nasplošno željo po tem, da bi jo mož toliko spoštoval, da bi dal njenemu telesu toliko časa in miru, da se lahko stvari lepo uredijo.

Ne vem kakšne težave imate… pa vendar če ste iskrena do sebe, najverjetneje niste pripravljena na spolnost, ker bi želela biti najprej zdrava, v miru…

Zakaj sem vas opozorila prav na to… zato ker bi bilo zelo dobro, da končno sprevidite kako zelo malo ali pa vas sploh ne spoštuje vaš mož… kako to, da vas nikoli ne vpraša kako se ob vaših ginekoloških težavah počutite v telesu, vas kaj boli, vam je neprijetno… če bi vas ljubil in spoštoval, bi vas vprašal, če si ljubljenja sploh želite in besede seks kot take sploh ne bi uporabil, ker bi se vas dotikal z mnogo več spoštovanja in ljubezni, da bi vse skupaj imenoval ljubljenje…

Ko boste to dojeli… se boste postavili zase in se vsak dan mirno vrnili domov, ker boste njegov teror naslovili njemu nazaj, sami pa zadihali tako kot si želite… res dojemite kaj vam počne in najdita pomoč – predvsem pa zaupajte sebi – kako se vendar počutite, da kljub ginekološkim težavam dovolite da vas tako izrablja… to bi bilo ponižujoče že, če bi bili popolnoma zdravi…

Želim vam, da najdete več jubezni in spoštovanja, predvsem pa dostojanstva do same sebe.

Sončnica

Bolfenk, kolikor jaz razberem iz tvojega pisanja, tvoj moz ni zlat na nobenem podrocju.
Pri gospodinjstvu ti ne pomaga, pricakuje vsakodnevni seks (kar je zate gotovo huda obremenitev , kej je zdaj to zate se obveznost), poleg tega pa je ljubosumen. In taksna bolestna ljubosumnost je tudi nasilje.

Dokler se mu bos prepustila samo za to, da bo mir pri hisi, in ga prepricevala, da nima razloga za ljubosumje, bo samo se slabse.

Udari po mizi, uveljavi svoj prav in odlocno mu povej, da obtozevanj – popolnoma za lase privlecenih – tudi poslusala ne bos.
Ko bo zacel – pojdi iz prostora.

Bolfenk!

Skoraj prepričana sem, da imaš ginekološke težave zaradi moža, ki te ne spoštuje, te s svojo ljubosumnostjo ponižuje in žali. Če bi ti zaupal, bi ti s tem pokazal, da te ceni in spoštuje, kar od njega tudi upravičeno pričakuješ. Ker te neprestano nadzoruje, vsiljuje seks, se je tvoje telo uprlo. Zato imaš ginekološke težave. Njegovo nezaupanje in sumničenje je njegov problem in z njim naj se ukvarja sam in ne dovoli, za te vpleta v svoje težave.

Strinjam se z gornjim postom, zato močno udari po mizi in mu povej, da si svojega telesa ti gospodar in nihče drug. Spremeni taktiko, ne podrejaj se, postavi se zase, vso pravico imaš!

Pa srečno!