No pa da spet odprem velikokrat prežvečeno temo…

Stara sem nekaj čez 30 in približno deset let nazaj sem spoznala tipa, s katerim sva do zdaj prijateljevala ampak se je med nama vedno čutila neka kemija. skozi leta je bilo velikokrat tako, da je bodisi on hotel biti z mano, ali obratno vendar do tega nikoli ni prišlo. Pred kratkim sva se spet začela bolj intenzivno družiti, potem pa se je prvič po vseh teh letih zgodil prvi poljub. Nič mi ni bilo jasno, in sem ga tudi vprašala kaj zdaj vse skupaj to pomeni. odgovoril je, da mi je jasno pokazal kam ta najin odnos vodi. stvar je taka, da pri nas v družini nismo bili nikoli navajeni kar naprej nekega objemanja in takih stvari. on bi pa to očitno lahko počel vedno in povsod. enostavno pa če si si še tako všeč se mi ne zdi prav, da se že po prvem takem slučaju kar naprej “obešaš” po nasprotnem spolu (razen če ti je to pač cilj in hočeš kar takoj seksat :D). Saj se človek sčasoma navadi na vse pozornosti, sploh če je dlje časa samski, a po mojem mnenju to ne gre kar tako in kar takoj. sem celo dobila očitek, da mi je nerodno in da nisva čustveno kompatibilna. sem mu raje kar rekla, da zaključiva zgodbo še preden se je sploh začela, ker mislim, da je škoda časa za prepričevanje v svoj prav.

kako bi vi ravnali v tej situaciji?