Z partnerjem sva v zvezi že 20+ let.

Od začetka zveze sem že bolano ljubosumna, nikoli nisem imela povoda za ljubosumje vendar si ne morem pomagati.

Bila so obdobja, nekaj let ko nisem bila ljubosumna.

Potem pa je bil 1 dogodek (ne varanje) ko se je spet začelo vse ponovno.

Poskušam se brzdati, dopovedujem si da nimam vzoka oz. Povoda za ljubosumje vendar mi misli vedno pošiljajo dvome.

Vsaka stvar oz dogodek, ki je drugačen kot vsa leta do zdaj v meni prebudi črv dvoma.

Zakaj zdaj to počne, če do zdaj tega ni???

Vem da z temi mojimi vsakotedenskimi izpadi uničujem sebe, njega in najino zvezo…ne vem kako dolgo me bo še lahko prenašal.

Ne želi se več pogovarjati z mano…kar razumem…vendar jaz sem taka oseba da vse kaj me obremenjuje se hočem z njim pogovoriti.

Naj povem še da, nisem nikoli imela pomanjkanja ljubezni z njegove strani, bolj on z moje ker se zelo težko prepustim oz. Sprostim. Pove mi da me ima rad, me objema, ljubkuje, govori da se hoče postarati z mano vendar v meni vedno dvom, kaj pa če je naveličan mojih izpadov in mene..da hoče normalno mirno življenje, katerega zeaven mene nima. Kaj pa če je že koga našel in mi ne upa povedati. Mislim in upam, da je po vseh izkušnjah ki sva jih imela v zvezi toliko iskren do mene, kot človeka, ženske, mame njegovih otrok da bi povedal če bi se kje kaj dogajalo.

Rada bi vse to prekinila, mu dala svobodo oz. Možnost mirnega življenja, vendar ne zmorem Ljubim ga, ne predstavljam si življenja brez njega…ampak tako kot je zdaj pa tudi ne gre več.

Poiskala sem si pomoč, pogovore vendar mi nič ne pomaga. Želim močno si želim, da bi stvari bile drugačne ampak vedno je v mojih mislih črv dvoma.