“Alergija na cvetni prah se kaže kot alergijski rinitis – vnetje nosne sluznice, alergijski konjunktivitis oziroma rinokonjunktivitis – vnetje očesne veznice oziroma veznice in nosne sluznice, lahko pa se pri atopikih ravije celo alergijska astma – vnetje dihalnih poti,” opisuje asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne med.
Da nekdo razvije alergijo, mora imeti po njenih besedah določene genetske faktorje, zato se seneni nahod pojavlja v družinah: “Vedno pa mora obstajati tudi faktor okolja.”
Znano je, da imajo manj alergij tisti otroci, ki so odraščali s kužki in mucki. Znano je tudi, da imajo manj alergij tisti otroci, kjer je v družini več otrok. Ali pa tisti, ki živijo na podeželju.
– asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne med.
Asist. dr. Polona Mlakar opisuje, da se lahko celo zgodi, da se nekdo preseli iz podeželja v mesto in razvije alergije, pa pred tem z njimi ni imel težav. Ob tem dodaja, da je v razvitem svetu vse več alergij, eden od razlogov je tudi ta, da jih vse več tudi odkrijemo.
“Vsekakor pa drži tudi higienska hipoteza, da otroci v modernem svetu niso več izpostavljeni “svinjariji”, toliko bakterijam, virusom, glivam. In ker temu niso toliko izpostavljeni, postane imunski sistem po neki drugi liniji preobčutljiv. Otroci so kot v sterilnih mehurčkih in to zanje zagotovo ni dobro,” pravi.
Kar četrtina prebivalstva
Pojavnost senenega nahoda je po njenih navedbah najvišja pri otrocih in mladih odraslih, v starosti od 15 do 25 let, z leti pa simptomi alergijskega rinitisa pogosto pojenjajo. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da za alergijskim rinitisom trpi od 20 do 30 odstotkov prebivalcev.
Tipični smptomi alergijskega rinitisa so izcedek iz nosu, srbečica, kihanje, srbenje nosu in žrela, zamašen nos, posledično pa tudi slabši voh, okus, manj kakovosten spanec, glavobol in utrujenost.
– asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne med.
Pri alergijskem konjunktivitisu oziroma rinokonjunktivitisu se naštetim simptomom pridružijo še težave solzenja oči, otekle veznice, občutek peska v očeh, rdečica oči in srbenja v očeh. Alergijski rinitis oz. rinokonjunktivitis zaradi cvetnega prahu peloda se tipično pojavlja sezonsko.
Plod vetrocvetnih rastlin
Simptomi preobčutljivosti na cvetni prah trav, zeli, žit, dreves, grmovnic in plevela se pojavljajo največ v pomladnem in poletnem času, saj so tedaj v zraku namreč visoke koncentracije peloda teh vetrocvetnih rastlin.
Ob tem je pojasnila, da se res zelo, zelo redko zgodi, da bi bil nekdo alergičen na recimo sadno drevje ali na cvetlice, saj so to žužkocvetne rastline. “Pri teh rastlinah žuželke, čebele, prenašajo pelod iz cveta na cvet. Ta pelod je veliko težji od peloda vetrocvetnih rastlin, tako ga veter ne raznaša. Da bi bil nekdo alergičen na cvetlice ali sadno drevje, je zelo zelo redko, sama takega primera v moji praksi še nisem zasledila,” pojasnjuje.
Opozarja tudi pred navzkrižnimi alergeni
“Občasno lahko osebe, ki imajo alergijo na cvetni prah, občutijo podobne težave tudi ob uživanju določenega sadja, zelenjave,” je opozorila asist. dr. Polona Mlakar.
V tem primeru govorimo o pelodno-prehranski navzkrižni alergiji: “Naš organizem odreagira na beljakovine v sadju in zelenjavi, ki so po strukturi podobne tistim v pelodu, in sproži enak vnetni odgovor in simptome kot ob izpostavitvi cvetnemu prahu.”
Če je nekdo na primer alergičen na pelod breze, bo začel morda kihati, če bo nekdo ob njem lupil denimo krompir. Sindrom alergije se lahko v nekaterih primerih pojavi tudi v ustih in začne ob zaužitju denimo srbeti nebo, otekati jezik in podobno. “Ponavadi pa se simptomi ne pojavljajo na nižjih predelih prebavil. Ponavadi je to bolj lokalno v ustih, lahko se dogaja, da pride do driske, ampak to bolj redko,” še pojasnjuje.
Predstavila je tudi nekaj navzkrižnih alergenov:
- breza (paradižnik, krompir, jajčevci, jabolka, breskve, marelice, hruške, slive, lešniki …),
- navadni pelin (kamilica, paprika, poper, cimet, česen, regrat …),
- pršice (raki, lignji, polži …),
- pelod trav (moka, ovseni kosmiči, ječmen, ričet, koruza, soja, arašidi …),
- med (spore plesni, alge, pelodi, čebelji izločki …),
- jajca (perje, cepiva, meso perutnine …),
- lateks (banana, kivi, avokado, marelice, lešnik, kostanj, grenivka, pasijonka, kozmetika, zdravila …).
Najpomembnejše je izogibanje alergenom
Pri zdravljenju je po izkušnjah asist. dr. Polone Mlakar najpomembneje, da se znate sami izogniti pelodu: “Brez upoštevanja navodil izogibanja pelodom bo zdravljenje z zdravili zelo verjetno slabo učinkovito.”
Svetuje, da se izogibamo zunanjim aktivnostim v sončnem in zelo vetrovnem vremenu, “saj bo tedaj v ozračju res veliko cvetnega prahu.” V času cvetenja alergenov pa se ob prihodu domov preoblečemo, si splahnemo obraz, operemo lase in podobno.
Ob tem dodaja, da je največ peloda v zraku med 5. in 10. uro zjutraj, zračimo pa raje v deževnem vremenu ali ponoči.
“Od zdravil uporabljamo lokalne nosne pršilnike s kortikosteroidi ali kombinacijo antihistaminikov in kortikosteroidov, za krajši čas lahko tudi nosne dekongestive. Ob znakih konjunktivitisa uporabljamo kapljice za oči z antihistaminikom, redkeje s kortikosteroidi. Večina pacientov prejme tudi oralne antihistaminike v obliki tablet, ki jih mora jemati dnevno skozi celotno sezono cvetenja,” našteva.
Ta zdravila po njenih navedbah znižujejo vnetje, ki ga povzroča izpostavljenost cvetnemu prahu. “Alergijo na cvetni prah lahko ‘ozdravimo’ tudi z imunoterapijo. To je terapija, pri kateri v telo dalj časa vnašamo alergen. Sprva so to zelo nizke koncentracije, nato pa koncentracijo postopoma višamo in dosežemo toleranco na ta alergen oziroma vsaj v veliki meri omilimo alergijske simptome,” dodaja.
Več o alergijah na cvetni prah si lahko pogledate na Digitalnem posvetu Triglav zdravja.
