O tem, kaj je dom #whatishome in kakšno vlogo pri integraciji v tuje okolje ima jezik, so tudi letos razmišljali znani Slovenci ter tujci v Sloveniji na svojih družbenih omrežjih.
Kaj je dom? #whatishome je akcija ozaveščanja, ki že drugo leto poteka v 11 evropskih državah in se osredotoča na povezanost migracij in globalnega razvoja.
Akcija želi spodbuditi širše razmišljanje o migracijah in zavedanje, da so razlogi za migracije lahko prislini ali prostovoljni. Ob tem želi spodbuditi sprejemanje tujcev v novih državah, ki jim ob dejstvu, da so morali dom zapustiti zaradi različnih razlogov, ni bilo lahko.
Da se priseljenci hitreje in lažje integrirajo v novo okolje in jih ljudje hitreje sprejmejo, hkrati pa dobijo tudi občutek doma, zagotovo igra ključno vlogo znanje jezika in uporaba lokalnih besed.
»Integracija je proces sprejemanja in vključevanja, hkrati pa priložnost za razvoj vsakega posameznika in družbe kot celote. Preko komunikacije spoznavamo ljudi okrog sebe in se zavemo, da smo si zaradi skupnih splošnih vrednot enaki, kljub našim razlikam. Če vemo, da je v letu 2018 v Sloveniji živelo 250.226 ljudi (vir Eurostat), ki so bili rojeni v tujini in so se v določenem trenutku priselili v Slovenijo, to predstavlja 12,1 % prebivalstva. To je velik del prebivalstva, ki je v tem procesu. Slovenijo je v letu 2017 zapustilo približno 9.900 slovenskim državljanov, ki tudi želijo biti sprejeti v novem okolju,« o širšem namenu akcije pove mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas.
V letošnji akciji, ki je bila usmerjena v uporabo in učenje tujega jezika, so z deljenjem svojih izkušenj na družbenih omrežjih sodelovali tudi nekateri znani Slovenci, ki živijo v tujini ali veliko potujejo in so na svoji koži občutili, kako težko se je integrirati v novo okolje, naučiti jezika in si v tuji državi ustvariti nov dom.
»Na Facebook in Instagram profilu Skupni dom smo delili tudi druge zgodbe življenja posameznikov iz različnih držav po svetu, ki so se preselili v Slovenijo ali drugam po Evropi in so si v novih državah ustvarili novo življenje – nov dom, novo kariero, morda tudi družino. Prav vsi pa so se ob tem morali naučiti novega jezika. Kako so se ob tem počutili sprejete, koliko poguma in volje je bilo potrebne so iskreno zapisali v svojih zgodbah, ki so prav vse vredne občudovanja«, pove Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas.
Zapisi znanih Slovencev o pomenu besed in jezika
Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar, pravi: “Preproste besede kot so PROSIM, HVALA, DOBER DAN odpirajo vrata in prinašajo toplino, zavetje, občutek doma kjerkoli že smo.” Sam se jih rad nauči, preden obišče tujo deželo.
Ana Colja, manekenka, ki je delala in živela v tujini, je že povedala, da je DOM “objem tistega, ki ga ljubiš”. Naj bo to v ZDA ali v Sloveniji. Zaupala nam je: “Ko se je Mia rodila v Ameriki, sem se odločila, da jo učim maternega jezika, saj je bilo okolje angleško govoreče in se ji kot otroku naj ne bi bil problem naučiti kar oba naenkrat. Nikoli nisva občutili nikakršnih nastrojenih energij, četudi sem z njo vedno govorila slovensko, kamorkoli sva šli. Vsi so bili vedno prijazni in pokazali veliko zanimanja kakšen jezik govorim s svojim otrokom in iz kje prihajam. Lepo je, ko hodiš po svetu in lahko govoriš svoj materni jezik in je povsod tvoj dom.”
S. Slavka Cekuta, ambasadorka projekta MIND, 11 let misijonarka v Albaniji, zdaj prostovoljka pri Škofijski karitas Novo mesto, kjer pomaga tudi pri komunikaciji albansko govorečim migrantom, ki si v Sloveniji ustvarjajo novo prihodnost, je o pomenu znanja jezika v novi deželi povedala: »Ko sem prišla v Albanijo nisem znala niti ene albanske besede. Otroci so bili moji najboljši učitelji. Znanje jezika ljudi s katerimi živim je zelo pomembno. S tem jim povem, da jih spoštujem, da so mi pomembni, da me zanimajo z vso svojo zgodovino, kulturo in danostmi, hkrati pa jim dovolim, da vstopijo v moj svet.«
Daniel iz Kameruna je delil svojo zgodbo, kako je kot tujec živeti v Sloveniji: »Rodil sem se v majhni vasi v Kamerunu. Slovenija je že devet let moj novi dom. V tem času sem vzpostavil neprofitno organizacijo, ki pomaga migrantom in tujcem, ter majhno trgovino, v kateri prodajam afriške izdelke v mestu, kjer živim. Vključitev v novo kulturo zame ni bila enostavna. Pomembno pa je, da vsak migrant razume in sprejme novo kulturo, ki ga obdaja, se ji prilagodi, hkrati pa ohrani svojo integriteto. To je pomembno za obe kulturi.«
Kaj je namen akcije ‘Kaj je dom? #whatishome’
Akcija ozaveščanja »Kaj je dom? #whatishome« je ena izmed aktivnosti v okviru triletnega projekta »MIND – Migracije. Povezanost. Razvoj.« (Migration. INterconnectedness. Development), ki ga v letih 2017 do 2020 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Glavni cilj projekta je povečanje ozaveščenosti javnosti o globalnem razvoju in njegovi povezanosti z migracijami.
Z ozaveščanjem skušamo spodbuditi razmislek, zakaj so mnogi po svetu prisiljeni zapustiti svoj dom. Preko dogodkov in družbenih omrežij pozivajo ljudi, da delijo svoj pogled na to, kaj njim pomeni DOM.
V akciji predstavljajo tudi Cilje trajnostnega razvoja, ki so jih v okviru Agende 2030 sprejeli Združeni narodi v 2015 in so jih dolžne uresničevati vse države sveta. Ti cilji dolgoročno prispevajo k zmanjšanju vzrokov za prisilne migracije, kot so revščina, podnebne spremembe in konflikti, ki so glavni vzroki, da so ljudje prisiljeni zapustiti svoj dom.
Pri tem izhajamo iz dolgoletnih izkušenj izvajanja razvojne pomoči v Afriki in na Balkanu ter pomoči žrtvam trgovine ljudi.
Čeprav se akcija za letos izteka, vas še vedno vabimo, da na svojem družbenem omrežju delite svojo izkušnjo in napišete, kako se učite tujega jezika v tujih deželah. Pri tem uporabite oznako #whatishome in ob pomislite tudi na druge, ki se v tem trenutku učijo tujega jezika z namenom, da bi bili hitreje in lažje sprejeti v novem okolju. Tisti, ki nimate dostopa do družbenih omrežij, vas vabimo, da nam pišete na [email protected] ali na Slovenska karitas, Kristanova 1, 1000 Ljubljana.
Več informacij:
Jana Lampe, Tel. 01/300–59–69/60, E: [email protected]
