V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča (URI – Soča) so se, v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije (ZPS), pridružili pobudi največjega mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače (International Spinal Cord Society – ISCoS), da ob 5. septembru, mednarodnem dnevu osveščanja o poškodbah hrbtenjače, tudi slovensko javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Letošnje aktivnosti po vsem svetu potekajo pod sloganom Ustavimo poškodbe hrbtenjače.
Na oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače vsako leto sprejmejo okrog 40 pacientov s poškodbami hrbtenjače. Vzroki poškodb so različni, v zadnjih letih so na prvem mestu poškodbe zaradi različnih padcev, sledijo prometne nesreče, poškodbe pri delu, športnih aktivnostih, predvsem adrenalinskih športih in zaradi skokov v vodo. Prav število poškodb zaradi skokov v vodo se je letos povečalo in ob koncu letošnjega poletja so sprejeli na rehabilitacijo že dva pacienta po poškodbi vratne hrbtenjače zaradi skoka v plitko vodo, dva tovrstna pacienta pa sta še vedno hospitalizirana na Travmatološkem oddelku UKC Ljubljana.
Prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače na URI – Soča, je ob tem povedal:
»Poškodba hrbtenjače ima velik vpliv na posameznikovo življenje, saj običajno povzroči paraplegijo ali tetraplegijo ter s tem povezano paralizo bodisi spodnjega dela ali celotnega telesa. Paraliza prinaša fizične, psihične, družbene, spolne in poklicne posledice. Zato je rehabilitacija po poškodbah hrbtenjače kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje celotnega tima strokovnjakov – zdravnike, fizioterapevte, delovne terapevte, psihologe, socialne delavce in zdravstveno nego. Na današnji dan želimo poudariti, da bi marsikatero od teh nesreč bilo mogoče preprečiti, če bi se zavedali, kakšne nevarnosti prežijo na nas in včasih ravnali drugače, bolj premišljeno ali previdno. Zavedati se moramo, da ta okvara ne izbira. Doleti lahko vsakogar in kjerkoli.«
Najpogostejši vzroki, ki povzročijo poškodbe hrbtenjače, so prometne nesreče z osebnimi vozili in motornimi kolesi, kjer si hrbtenjačo poškodujejo tako vozniki kot tudi njihovi sopotniki (pomembna je uporaba varnostnega pasu in ustrezno nastavljene višine naslona za glavo), športne poškodbe, npr. potapljanje oz. skoki v vodo (vedno je potrebno najprej skočiti na noge, šele potem na glavo), deskanje na vodi in na snegu, letenje z jadralnimi padali, delovne nezgode, padci z višin (nezaščiteni balkoni, …), padci iz dreves (nekatere vrste dreves so posebej nevarne, npr. češnja), ipd.
Posledice poškodb hrbtenjače zelo dobro poznajo tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije, kjer se pridružujejo osveščanju o tem, da je poškodbe hrbtenjače mogoče ustaviti.
Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, je na srečanju povedal, da so med njihovimi člani najpogostejši vzroki invalidnosti prometne nesreče (32%), padci z višin (z dreves, stavb, z zmajem, padalom, …) 24%, skoki 4% in šele nato obolenja hrbtenjače in drugi vzroki. Zato si v zvezi prizadevajo, da svojim članom čim bolj pomagajo pri vključevanju v aktivno življenje, obenem pa javnost osveščajo o primernem ravnanju, da bi število poškodb čim bolj zmanjšali.
Poškodbe hrbtenjače prinašajo posamezniku in njegovemu okolju tudi dodatno ekonomsko breme. Po podatkih mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače (ISCoS), se stroški, povezani z zdravljenjem takšnih poškodb, npr. v ZDA gibljejo med 334.000 – 1.000.000 USD v prvem letu in nato še vsako dodatno leto od 41.000 – 178.000 USD.
Vir: URI Soča
