Ecstasy

ECSTASY je popularno ime za 3,4-metilendioksimetamfetamin (MDMA), psihoaktivno snov iz skupine fenetilaminov. Po kemijski strukturi je podoben amfetaminom in meskalinu, zato deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom.

Zgodovina

Zgodovina ecstasyja sega v začetek 20. stoletja, ko ga je nemški znanstvenik Ernest Merck prvič sintetiziral. Novo odkriti sintetični produkt je družba Merck leta 1914 patentirala kot sredstvo za zmanjševanje teka, vendar so nezaželjeni stranski učinki preprečili njegovo industrijsko proizvodnjo in prodajo na trgu.

V 70. letih je zanimanje za ecstasy ponovno oživelo. Ameriški farmakolog Alexander Shulgin je z raziskavami na sebi in prostovoljcih ugotovil, da ecstasy oziroma “penicilin za dušo”, kot ga je imenoval, manjša notranjo napetost in tesnobo, prežene strah, olajša komunikacijo, dvigne samozavest in ustvarja dobro razpoloženje. Zaradi teh lastnosti so mu nekateri takratni psihoterapevti pripisovali pomembno vlogo pri zdravljenju duševnih motenj.

Proti koncu 90. let, s pojavom tako imenovane techno glasbe, je postal ecstasy sestavni del divjih zabav na plesiščih velikih diskotek in v najetih tovarniških halah. Drobne barvne tabletke omogočajo udeležencem takih zabav, da ob monotonih basovskih zvokih techno glasbe, popestrene s futurističnimi svetlobnimi efekti vzdržijo divji ritem plesa vse do jutranjih ur. Brezvestni preprodajalci mamil so kmalu uvideli možnost velikih zaslužkov in svojo prodajno ponudbo prilagodili naraščajočemu povpraševanju po ecstasyju. Temu primerno so se odzvale državne oblasti in ga uvrstile na seznam prepovedanih snovi. V Sloveniji velja prepoved proizvodnje, prometa in posesti tega mamila od leta 1987.

Učinki

Učinki ecstasyja so pri vsakem posamezniku različni. Odvisni so od osebnega razpoloženja, splošnega telesnega stanja in vplivov okolja.

Povprečna oralna doza je 100 do 150 mg. Učinek običajno nastopi med30 do 60 minut po zaužitju in popusti po 6 do 8 urah.

Podobno kot amfetamin deluje poživljajoče na osrednje živčevje in srce, kar uživalci občutijo kot naval energije. Zaradi omenjenega učinka privrženci techno glasbe na množičnih “rave” zabavah ostanejo budni in z lahkoto preplešejo cele noči. Halucinogeni učinki nastopijo le pri večjih dozah.

Pod vplivom tega mamila postane uživalec evforičen, občutek lakote, žeje in utrujenosti popolnoma izgine. Ker popustijo notranje zavore, narašča potreba po komuniciranju, stopnjuje se občutje simpatije ter povezanosti med ljudmi – entaktogeni učinek. Ecstasy vpliva na duševnost, zaznave, občutke in razpoloženje posameznika.

Stranski učinki in nevarnosti ecstasyja

Eden najbolj prepoznavnih učinkov ecstasyja je njegov vpliv na delovanje nadzornega mehanizma za temperaturo. Telesna temperatura lahko naraste prek41 stopinj Celzija. Posledica pregretja organizma je pospešeno potenje, ki lahko vodi v preveliko izgubo telesnih tekočin in soli (dehidracija).

Številni smrtni primeri, opisani v tuji literaturi, potrjujejo, da je ecstasy nevarno mamilo. V Angliji so v zadnjih šestih letih zabeležili 60 smrtnih primerov, povezanih z uživanjem ecstasyja. V večini primerov je smrt nastopila zaradi motene termoregulacije oziroma vročinske kapi. Smrti so nastopile med množičnimi zabavami, po naporni plesni aktivnosti, v neprezračenih, vlažnih in segretih diskotekah. V takih okoliščinah organizem ne more oddajati zadosti toplote, ki se čezmerno kopiči v njem.

Da se izognejo težavam in motnjam, ki nastopijo zaradi hipertermije in dehidracije, razgretim plesalcem svetujejo, da pravočasno poskrbijo za nadomestitev izugubljenih tekočin z osvežilnimi pijačami, nikakor pa ne z alkoholom. Organizatorji techno zabav in lastniki diskotek pa bi morali zagotoviti ustrezno zračenje prostorov.

Nadalje zdravniki poročajo o primerih, ko je zaradi pomanjkanja tekočine in velike koncentracije ecstasyja prišlo do poškodb jeter in odpovedi delovanja ledvic.

Zaradi povečanega krvnega tlaka in srčnega utripa, ki ga povzroči ecstasy, so dodatnemu tveganju izpostavljeni uživalci z visokim krvnim tlakom in drugimi obolenji srca in ožilja

Ostali nezaželjeni stranski učinki, ki se pokažejo po jemanju ecstasyja:

•     krčenje čeljustnih mišic
•     razširjanje zenic
•     suha usta
•     težave pri osredotočenju pogleda
•     mišični krči
•     tahikardija
•     krči v trebuhu.  

Dolgotrajno jemanje in/ali jemanje prevelikih odmerkov povzroči spremembe v osebnostnem delovanju, neprijetna čustvena doživetja, halucinacije, vidne in slušne motnje, paničnost in depresivnost in celo bolezenska stanja, podobna shizofreniji.

Uživalec tvega psihično odvisnost, navajanje na ecstasy in tudi pomirjevala, ki mu pomagajo, da se po omami umiri.

Raziskovalci so s poskusi na živalih ugotovili, da ecstasy poškoduje živčne celice v možganih. Ob pomanjkanju farmakoloških raziskav o učinkih tega mamila na človeka, njegovih dolgoročnih učinkov ni mogoče zanesljivo predvideti, predvsem glede škodljivih nevroloških učinkov. Kljub temu obstaja potencialna nevrotoksičnost, kot pravijo nekateri farmakologi.

Tipologija ecstasyja

V novejšem času sinonim ecstasy označuje skupino psihoaktivnih fenetilaminov, v katero poleg MDMA uvrščamo še naslednje amfetaminske derivate, ki so prav tako neločljivo povezani z mladostniki in techno sceno:

    MDA – 3,4-metilendioksiamfetamin
    MDEA – 3,4-metilendioksientilamfetamin
    DOB – 4-bromo-2,5-dimetoksiamfetamin
    MBDB – N-metil-1-(3,4-metilendioksifenil)-2-butanamin
    BDMPEA – 2,5-dimetoksi-4-bromofenetilami

Za naštete snovi iz skupine ecstasy je značilno, da nimajo legalne uporabe v vsakodnevnem življenju. So sintetična mamila, izdelana izključno iz kemikalij (prekurzorjev). Za potrebe ilegalnega trga se proizvajajo v skrivnih laboratorijih po Evropi, zlasti na Nizozemskem, od koder prihajajo tudi v Slovenijo. Pojavljajo se v obliki raznobravnih tabletk z odtisnjenimi različnimi simboli in napisi, redko v obliki želatinastih kapsul ali praška. Z vidika vpliva na človeški organizem je moč zaslediti prepletajoče se stimulativne in halucinogene učinke. Kateri prevlada, je odvisno od vrste in količine zaužite snovi.

Designer droge

S svojim razvojem je kemija omogočila človeku, da iz dneva v dan proizvaja številne nove snovi, med katerimi so na žalost tudi mamila. Razvoja in nastanka novih oblik sintetičnih mamil (“designer drog”) ni moč zaustaviti, saj kemično eksperimentiranje ne pozna meja.

Tako imenovane “designer droge” izhajajo iz poskusa, da bi s kemičnimi postopki spremenili strukturo že znanega in prepovedanega mamila in na ta način obšli zakonsko določene nadzorne ukrepe, obenem pa ohranili ali celo povečali učinek na človeški organizem. MBDB in BDMPEA (Nexus ali 2C-B), s katerima se je že srečala slovenska kriminalistična služba, sta rezultat takšnih poskusov. Obe snovi nista na seznamu mamil in psihotropnih snovi trenutno veljavne zakonodaje s tega področja tako v Sloveniji kot v večini evropskih držav. Pristojni ministrstvi v naši državi sta zakonodajalcu predlagali, da omenjeni snovi skupaj z ostalim “designer drogami” uvrsti na seznam prepovedanih mamil in psihotropnih snovi.

Zasegi ecstasyja v Sloveniji

Države EU kot tudi države vzhodne in srednje Evrope izražajo zaskrbljenost nad pojavom novih izpopolnjenih oblik sintetičnih mamil ter s tem povezano zlorabo prekurzorjev, ki služijo za ilegalno proizvodnjo tovrstnih mamil.

Da so se povečali problemi s sintetičnimi mamili, je močno čutiti tudi v Sloveniji, predvsem glede naraščajoče nedovoljene trgovine in zlorabe teh mamil, med katerimi prevladujejo derivati amfetaminskega tipa, v javnosti bolj znani kot ecstasy.

Število zaseženih tablet

Kriminalistična služba MNZ RS je prvič zaznala pojav ecstasyja na slovenskih tleh v letu 1992. V naslednjih dveh letih ni bilo zasegov, kar pa ne pomeni, da ecstasyja ni bilo na sceni. V letu 1996 smo zasegli 18.086 tablet, skoraj dvakrat več kot v letu 1995, kar potrjuje uvodno ugotovitev o povečevanju zlorabe ecstasyja.

Poleg izvajanja preventivnih dejavnosti usmerjenih v podajanje objektivnih in aktualnih informacij mladim, njihovim staršem in učiteljem ter opozarjanje na številne nevarnosti sintetičnih mamil, ostaja glavna naloga kriminalistične službe odkrivanje večjih organiziranih skupin preprodajalcev, ki ustvarjajo ogromne dobičke na račun mladih, včasih premalo osveščenih obiskovalcev diskotek.

Avtor članka: Tomo Hasovič

Podatke na teh straneh je omogočilo in dovolilo v objavo Ministrstvo za notranje zadeve, v sodelovanju z Kriminalistično službo.

Obiščite forume mape Zasvojenosti za posvet o škodljivih učinkih drog, prenehanju uživanja ali pomoči drugi osebi pri opuščanju katerekoli odvisnosti. Prav tako lahko dobite informacije o različnih vrstah zasvojenosti na naslednjih forumih: Alkohol, Motnje hranjenja in drugi iz mape Kam po pomoč? Sociala, delo in pravo.