Diagnoza: Melanom

Nihče ni pripravljen slišati: “Melanom imate”. Vendar je kožni melanom tumor, ki je v zadanje pol stoletja med vsemi vrstami malignih obolenj v največjem porastu. Leta 1950 je bila verjetnost da bo človek do 70. leta zbolel za melanomom, 1:1500, zdaj je možnost narasla že na 1:70. Na srečo je v primeru zgodnjega odkritja pri mnogo tumorjih, tako tudi pri melanomu, verjetnost ozdravitve velika.

Če je vaša diagnoza melanom, ne pozabite naslednjega:

Izredno je pomembno, da natančno razumete, kako postavimo diagnozo melanoma in kako ga zdravimo. Pomembno je tudi, da nimate nobenih zadržkov in se s svojim zdravnikom in drugim medicinskim osebjem (npr. medicinskimi sestrami) pogovorite o vsem, kar vas zanima.

• velika večina ljudi, pri katerih melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnost ozdravitve.
• pomembno je, da se takoj začnete zdraviti. Melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka. Če ga ne zdravite, se lahko razširi po telesu in postane smrtno nevaren. Danes se to dogaja redkeje in tudi če se zgodi, obstajajo novi medicinski postopki in vrste zdravljenja (na primer imunoterapija, kemoterapija), ki lahko izboljšajo prognozo.
• ni treba, da se z melanomom spopadete sami. Če čutite, da potrebujete glede kateregakoli vidika zdravljenja melanoma dodatno pomoč, se brez oklevanja pogovorite s svojim zdravnikom ali pa pomoč poiščete na Društvu onkoloških bolnikov.

Vrste kožnega raka

Obstaja več vrst kožnega raka – najpogostejši so: bazocelularni karcinom, skvamozni karcinom in melanom.

Bazocelularni karcinom je oblika kožnega raka, ki je najpogostejši pri svetlopoltih ljudeh. Le redko se pojavi pri ljudeh črnske rase. Tumor se običajno pojavi kot majhna mesnata bula na glavi, vratu ali rokah, vendar se lahko razvije tudi na drugih delih telesa. Ti tumorji rastejo počasi in se zelo redko razširijo na druge dele telesa.

Skvamozni karcinom je po pojavnosti med kožnimi raki na drugem mestu in je najpogostejši pri svetlopoltih ljudeh. Običajno se pojavi kot rdeča, luskasta bula na obrazu, ušesu, ustnicah ali v ustih. Lahko se močno poveča in razširi tudi na druge dele telesa. Če bazocelularni in skvamozni karcinom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem stadiju, je stopnja ozdravitve približno 95-odstotna.

Melanom je vrsta kožnega raka, ki se pojavlja v celicah, ki dajejo koži porjavelost (melanociti). Melanocit se spremeni v rakasto obliko in se začne razmnoževati. Takšno razmnoževanje je nekontrolirano in se ne ustavi, poleg tega, pa razmnožene celice ne ostanejo le v koži, temveč se čez čas razširijo po limfnih ali krvnih žilah v druge organe in tkiva, kjer se naprej razmnožujejo. Takšno rakasto razmnoževanje melanocitov imenujemo melanom – maligni tumor kožnih celic melanocitov. Melanom je glavni razlog smrti, povezane s kožnim rakom.

Plasti kože

Kaj povzroča melanom?

Čeprav nihče ne ve natančno, kaj povzroča melanom, je eden glavnih dejavnikov tveganja verjetno izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju zaradi prepogostega sončenja ali celo uporabe solarijev. Nevarnost nastanka melanoma je večja pri ljudeh, ki so krajši čas izpostavljeni intenzivnemu sončnemu sevanju (sončenje ob koncu tedna), kot na primer pri kmetih ali mornarjih, ki so soncu izpostavljeni enakomerno vsak dan.

Čeprav se melanom lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki imajo temnejšo polt, je nevarnost večja pri svetlopoltih ljudeh, ki jih sonce tudi hitreje opeče in se jim hitro pojavijo pege. To še posebej velja za rdečelase in svetlolase ljudi. Boleče opekline z mehurji na koži, predvsem v otroštvu in mladosti, so lahko zelo nevarne za pojavljanje melanoma. Melanom je lahko tudi družinska bolezen, predvsem pri tistih družinah, v katerih se pojavlja sindrom displastičnih (atipičnih) nevusov – pogostost kožnih znamenj neobičajne velikosti ali oblike po vsem telesu.

Teoretično lahko melanom oziroma rakasta celica melanocita, vznikne iz kateregakoli melanocita v koži ali v sluznicah, lahko iz čisto običajnega melanocita ali pa iz katerega od tistih, ki so v skupkih, v nevusih. Zelo težko je natančno ugotoviti, koliko melanomov vznikne iz nevusa, koliko pa iz kože, kjer znamenja ni bilo. Vendar pa je veliko večja verjetnost, da bo melanom vzniknil tam, kjer znamenja še ni, kjer torej nevusa ni, zelo redko pa nastane iz znamenja. Problem je, da v toku življenja nastajajo nova znamenja. Med njimi lahko nastane tudi melanom. V zgodnjih fazah nastajanja melanoma ali pa znamenja ju je zelo težko ločiti med seboj. Ko znamenja rastejo, je težko ločiti, ali raste znamenje ali raste melanom. Vedeti je treba, da se znamenja spreminjajo v puberteti, s starostjo, nekatera znamenja z leti izgubljajo pigment, postajajo svetlejša, lahko se dvignejo nad raven kože in podobno. Seveda se spreminja tudi melanom, običajno hitreje kot znamenja.

Dejavniki tveganja za melanom

• Bela polt
• Starost (> 14 let)
• Število melanocitnih nevusov (nad povprečjem populacije)
• Večji kongenitalni nevusi (> 15 cm)
• Displastični nevusi
• Če diagnosticiran melanom pri isti osebi
• Družinska anamneza melanoma (ožji sorodniki)
• Že diagnosticiran druge vrste rak kože – nemelanomski rak kože
• Kožni fototip I/II
• Sončne opekline (z mehurji) v otroštvu.
• Intenzivno intermitentno izpostavljanje sončnim žarkom
• Redno izpostavljanje UV žarkom v solarijih do 30 leta
• Kronična fotokemoterapija
• Imunosupresivna stanja
• Genetske motnje (npr. xerodema pigmentosum…)

Vrste melanoma

Obstajajo štiri osnovne vrste melanoma.

Prvi, najpogostejši tip (60 do 70 % vseh melanomov) je povrhnje rastoči melanom. Ta tip melanoma se precej časa širi po zgornji plasti kože, preden prodre v globlje plasti. Običajno je videti kot ploščata ali nekoliko nabreknjena razbarvana lisa z nejasnimi robovi. Melanom je lahko črn, moder, rjav, rumenorjav, rdeč ali bel. Pri moških se povrhnje rastoči melanom najpogosteje pojavi na trupu, pri ženskah pa na nogah. Pri obeh spolih pa je pogost tudi na zgornjem delu hrbta.

Nodulni melanom je drugi najpogostejši tip melanoma in predstavlja 15 do 30 % vseh oblik melanoma. Najpogosteje se pojavi kot črna bulica, lahko pa je tudi modre, sive, rjave, rumenorjave, rdeče, bele barve ali barve kože. Največkrat ga odkrijemo na rokah, nogah, trupu, predvsem pri starejših ljudeh, pri moških pa tudi na lasišču.

Naslednji tip melanoma imenujemo lentiginozni melanom. Po obliki je podoben povrhnje rastočemu tipu melanoma, običajno je rumenorjave, rjave ali temnorjave barve. Lentiginozni melanom predstavlja 5 % vseh vrst melanoma, najpogostejši pa je pri starejših ljudeh in se pojavlja na delih kože, ki so najbolj izpostavljeni soncu, na primer na rokah, obrazu, ušesih itd.

Četrti tip melanoma imenujemo akrolentiginozni melanom. Običajno je rjave ali črne barve in se pojavlja pod nohti ali na petah oziroma dlaneh. Ta tip melanoma je najpogostejši pri azijcih in afro-američanih, najmanj pogost pa je pri belcih. Predstavlja 5 % vseh vrst melanoma.

Obstaja še izredno redek tip melanoma (1,7 %), ki se imenuje dezmoplastični melanom. Je izredno agresiven, težko ga je odkriti tako klinično kot mikroskopsko, običajno pa se pojavi pri starejših bolnikih na glavi ali vratu.

GLOSAR:

Imunoterapija: zdravljenje melanoma s pomočjo snovi, ki so tudi v človekovem imunskem sistemu (na primer interferon) in vplivajo na delovanje imunskega sistema.
Biokemoterapija: kombinacija kemoterapevtskih zdravil in bioloških učinkovin.
Sindrom displastičnih nevusov: nagnjenost k pojavljanju kožnih znamenj neobičajne velikosti in oblike po vsem telesu (Medicinski izraz za kožno znamenje je nevus.)

Povzeto po:
Knjižica Melanom, informacije o bolezni in zdravljenju

Avtorji:
dr. Janja Ocvirk, dr. med; Onkološki inštitut, Ljubljana
doc. dr. Marko Hočevar, dr. med; Onkološki inštitut, Ljubljana
prof. dr. Primož Strojan, dr. med; Onkološki inštitut, Ljubljana
asist. Borut Žgavec, dr.med; Dermatološka klinika, Klinični center Ljubljana