pravica do specialnega pedagoga
Imam 2 letno deklico z blagim zaostankom v razvoju, vodena je v razvojni ambulanti v našem kraju in na Pediatrični kliniki v LJ., v vrtec ne hodi. Ker v našem zdr. domu ni zaposlenega specialnega pedagoga, nas je zdravnica napotila k delovni terapevtki, ki baje dela podobno kot specialni pedagog. Zanima pa me, ali imam vseeno pravico zahtevati napotitev k specialnemu pedagogu v drug kraj? Ali lahko specialnega pedagoga izberemo sami? Ali mi lahko priporočate koga iz Ljubljane? Za kakršnakoli priporočila in izkušnje bom hvaležna tudi ostalim staršem. Hvala za pomoč in LP!
Seveda imate pravico do specialnega pedagoga! Delovni terapevt ni isto kot specialni pedagog. To je tako, kot da bi Vam namesto zdravnika dali za Vaše zdravlljenje medicinsko sestro. KAr vztrajajte pri specialnem pedagogu! V Ljubljani Vam priporočma dr. Branko Jurušič v MHO Dispanzerju Zdravstveni dom Ljubljana center. Ona je res zelo v redu!
Tiba,
res je, kar je napisala sveana. Delovni terapevt in defektolog imate res podobno področje dela, ampak terapija oz. pomoč enega in drugega pa je popolnoma drugačna. In seveda, imate pravico do defektologa, ki si ga lahko izberete sami.
Ne morete primerjati delovnega terapevta z medicinsko sestro in specialnega pedagoga z zdravnikom. Delovni terapevt je zelo dobro usposobljen za ravnanje z otroki, ki imajo kakršen koli zaostanek v razvoju. Tudi delovni terapevt ima dokončano sedmo stopnjo izobrazbe (je dipl. del ter).
Res pa je, da imata spec. ped in del ter. različne pristope in različne cilje pri obravnavi otrok s PP. Torej, vse je odvisno na katerih področjih ima dekletce primanjkljaje.
Ne me narobe razumeti, vendar ta primerjava me je naravnost zbodla v oči ker bi zato marsikdo lahko mislil, da je delo delovnega terapevta manjšega pomena kot delo specialnega pedagoga, kar pa seveda ni res.;) Res pa je, da delata na različnih področjih otrokovega razvoja.
spoštovani!
S to primerjavo nisem ghhotela nikogar zbosti. Vsak je strokovnjak na svojem področju. Delovni terapevt na svojem in specialni pedagoog na svojem zato je prav, da vsak dela s tistimi ljudmi, ki potrebujejo njegovo pomoč in se ne meša poklicev med sabo. Se opravičujem, če ste me morda narpobe razumeli.
Lahko tule kdo navede izobrazbno pot za “dipl. delovnega terapevta”?
Po mojem to ni ravno uradni naziv,
saj visokošolska izobrazba se pridobi preko “dipl. psihologa” in se šele v podiplomski izobrazbi lahko posameznik odloči za njegovo področje delovanja (vrsta terapije). Torej je dipl. psiholog kot delovni terapevt? Če pa nima visokošolske izobrazbe, pa ne more biti diplomirani. Tole dela mnogo zmede, da se ne more razlikovati med serioznimi in neserioznimi ponudniki. Osebna priporočanja bodo prej ali pozneje ukinjena, laiki pa morajo vedeti komu zaupajo svoje otroke.
Morda ve kdo kaj bolj zanesljivo povedat, kotero izobrazbo mora imeti diplomirani delovni terapevt.
lp
Pona, na visoki šoli za zdravstvo je smer delovna terapija, prav tako kot so smeri fizioterapija, zdravstvena nega, babištvo, radiologija… Fizioterapevti in delovni terapevti so vsi diplomirani, kasneje pa, glede na svoje želje, kje in s kom želijo delati, opravljajo še tečaje, kot so bobath, nekateri obvladajo učenje hranjenja ljudi s PP, funkcionalno učenje…
Ne razumem, kje si našla povezavo s psihologi, saj študij za kliničnega psihologa poteka čisto posebej, na filozofski fakulteti je smer psihologija…
No, za druge ne vem, jaz pa se s terapevti moje hčerke pogovarjam. O vsem. Praktično so mi njene terapevtke zelo pomembni ljudje v življenju, na nek način tudi velika pomoč zame, saj so zaklad nasvetov in izkušenj in prav je, da starši vemo, kdo sploh so in s čim se kdo ukvarja.
Jaz v dobrih treh letih, odkar sem s hčerko ‘vstopila’ v svet ljudi s PP, še nisem pomislila, da je vseeno, ali je delovni terapevt ali specialni pedagog… Specialni pedagog seveda ima tudi diplomo (za pono: študira na pedagoški fakulteti, defektolog pa na filo.fak.), a z otrokom ima drugačen pristop.
To, če oba delata preko igre, še ne pomeni, da delata isto. No, vsaj jaz vidim precejšnjo razliko, imajo tudi različne cilje in metode dela… pa jih poznam kar precej…
TiBa, je pa res, da se v RA verjetno radi odločajo za postopno uvajanje novih terapij. Sicer vse glede na stanje otroka, a ponavadi raje najprej uvedejo delovno terapijo, saj se mora otrok privaditi na novo okolje in človeka, verjetno pa po parih mesecih sledi še specialni pedagog, da ne bo prevelik šok.
Včasih si starši vse želimo takoj in čimprej, a s stališča otroka imajo pogosto zdravniki prav, čeprav si mi v tistem trenutku mislimo, da nimajo pojma… Predstavljaj si, da otrok ene terapevtke nebi sprejel, verjetno bi iz samega protesta dobil odpor še do druge…
Govorim samo iz lastnih izkušenj in to je samo moje mnenje… Da ne bo zamer :o)
Lep pozdrav!
Najlepša hvala za informacijo.
Jaz ne živim v Sloveniji, zato me je zanimalo, ker se pri vas mnogi imenujejo diplomirani* in doktor*, potem pa so morda od scientologov ali kot mi je moja sestra rekla, se ji je ponudila neka delovna terapevtka, ki je v tao-društvu. V posameznih državah je to razlicno urejeno.
V bistvu sem se pozanimala za mojo sestro, da bo vedela po katerih kriterijih bo izbirala.
Hvala 🙂
Pozdravljeni!
Rada bi razjasnila nazive poklicev in fakultete od koder prihajajo strokovnjaki.
1. uni. dipl. psiholog (univerzitetna izobrazba), filozofska fakulteta
2. prof. specialne in rehabilitacijske pedagogike (univerzitetna izobrazba), pedagoška fakulteta
ta študijski program so obiskovali tudi vsi defektologi, preden se je program defektologija preimenoval v program specialna in rehabilitaciska pedagogika (defektologi torej niso s filozofske fakultete, kot je zgoraj nekdo zapisal). Prof. spec.in reh. pedagogike pokriva delo z:
slepimi in slabovidnimi, gluhimi in naglušnimi, dolgotrajno bolnimi in gibalno oviranimi, nadarjenimi, ljudmi z motnjo v duševnem razvoju, otroki s specifičnimi učnimi težavami, govorno-jezikovimi motnjami, otroci, ki imajo vedenjske in čustvene motnje(čeprav so za to področje bolje usposobljeni SOCIALNI PEDAGOGI).
3. dipl. delovni terapevti (visokošolska izobrazba), fakulteta za zdravstvene vede
Vsi smo usposobljeni za delo z ljudmi s posebnimi potrebami, vendar vsak s svojim znanjem, ki ga uporablja na svoj način.
Dodala bi še tole: kvaliteta strokovnih delavcev se kaže tudi v tem, da so kdaj pripravljeni reči: “to pa druga stroka pokriva bolje” in so pripravljeni, kar najbolje sodelovati med seboj, v končni fazi smo vsi tam zaradi istih ljudi in težimo k enemu cilju.
Odgovor osebi”kako pa vi”: če ima otrok pogodbo o usmerjanju otrok s pp ima pravico do dodatne strokovne pomoči, ki jo na šolah nudijo specialni in rehabilitacijski pedagog oz. defektolog (ki sta se šolala po enakem programu, čeprav imata različna naziva).