Pred tednom ali dvemi je bil v Oni članek o alergijah v katerem je pisalo o vzrokih pa tudi o naravnem zdravljenju alergij, čaji ipd. Revija je šla v smeti, ker je nisem pravočasno spravila. Ali katera še ima to Ono in bi mi skenirala ta članek.

Na podeželju je manj alergij
Tor 29.04.2008
Alergijske bolezni se pojavljajo v epidemioloških razsežnostih, saj se z njimi srečuje že 30 odstotkov populacije. Prvi znaki se pogosto izrazijo že v otroštvu in kar 60 odstotkov teh otrok bo imelo težave tudi, ko odrastejo. Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na Pediatrični kliniki Ljubljana, kjer dela pediatrinja Simona Eva Žitnik, dr. med., ima v Sloveniji največ bolnišničnih in ambulantnih obravnav malih bolnikov z alergijskimi težavami.
Ali je alergij pri dojenčkih in otrocih čedalje več?
V zadnjih nekaj desetletjih je dejansko več alergijskih obolenj tako pri otrocih kot pri odraslih. Po nekaterih epidemioloških podatkih naj bi imelo težave z alergijskimi boleznimi že kar od 20 do 30 odstotkov ljudi. Na srečo zadnje študije kažejo, da smo morda dosegli plato in naraščanja števila bolnikov ni več zaznati.
Znate pojasniti, zakaj je čedalje več ljudi alergičnih?
Razlogi še niso povsem pojasnjeni. Poleg dednosti igra pomembno vlogo sodoben življenjski slog. Ljudje preživimo veliko časa v skoraj nepredušno zaprtih prostorih, premalo se gibamo v naravi. Drugi razlog je sodobno prehranjevanje, saj le malo ljudi kuha doma in uživa sveže pripravljeno hrano iz domačega vrta. Načelom zdrave prehrane ne sledijo niti v vrtcih niti v šolah, saj otroci pogosto dobivajo industrijsko pripravljene obroke. Naslednji razlog je pretirana uporaba protimikrobnih zdravil, ki spreminjajo populacijo črevesnih bakterij. Prebavila so namreč zelo velik imunski organ, ki prihaja prek velike površine v stik z alergeni iz prehrane in okolja. Ustrezna črevesna bakterijska flora pripomore k razvoju imunske tolerance za živila, ki jih zaužijemo. S pre- in probiotiki laže ohranjamo zdravo okolje v prebavilih. Znano je, da je manj alergij v družinah, ki imajo več otrok, in tam, kjer živijo tradicionalno kmečko življenje. Otroci, ki so pogosto v hlevu, pijejo surovo, neprekuhano mleko in poleti skačejo po kopicah sena, so v prednosti, kar zadeva alergije. Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti škodljivega vpliva kajenja.
Torej lahko nekaj storimo tudi sami, se gibamo na svežem zraku, jemo svežo hrano, uživamo probiotike?
Vedno moramo najprej sami skrbeti za svoje zdravje in ga ceniti kot dobrino, ki jo lahko zelo hitro izgubimo. Zdravnik priskoči na pomoč, ko si sami ne moremo več pomagati. Tudi gensko povezane bolezni se izrazijo v določenem okolju pod vplivom določenih sprožilcev. Na te lahko delno vplivamo sami. Alergije so žal tako kompleksne v svojem nastanku, da je težko oblikovati ustrezne preventivne ukrepe, ki bi delovali na vse ljudi enako in obenem ne bi pretirano posegali v vsakdanje življenje posameznika.
Obstaja kakšno preventivno ravnanje za bodočo mater in koliko je pomembna dednost, na katero verjetno še ne znamo vplivati?
Že dolgo vemo, da se alergijske bolezni pojavljajo v družinah. Tveganje, da bo imel novorojeni otrok eno od alergijskih bolezni v prvih dveh desetletjih življenja, je močno odvisno od bolezni pri njegovih starših ali sorojencih. Znano je tudi, da je pojav določene oblike alergijske bolezni, kot je na primer atopični dermatitis ali alergijska astma, verjetnejši, če jo ima že eden od staršev, bratov in sester. Ta povezava nakazuje obstoj določenih genov, ki so odgovorni za razvoj točno določenega fenotipa, se pravi klinične manifestacije alergije.
Bi lahko recimo preprečili alergijo na kravje mleko, na primer, če mati dosledno ne bi uživala izdelkov iz njega, ali je verjetnost, da se alergija ne bi razvila, velika?
Teoretično bi lahko preprečili razvoj alergije pri novorojenčku, če bi bila mama od spočetja do rojstva na strogi izključitveni dieti brez kravjega mleka in mlečnih izdelkov in ravno tako na strogi izključitveni dieti brez kozjega in ovčjega mleka. Alergijska senzibilizacija za določen alergen se lahko razvije le pri človeku, ki je v stiku z alergenom. Enako velja za nerojeni plod, ki prihaja v stik z beljakovinami iz živil prek materine krvi. Tu ostaja odprto vprašanje, kdaj je pravi čas za začetek uvajanja kravjega mleka po rojstvu otroka. Doslej opravljene raziskave ne potrjujejo ugodnih učinkov izključitvenih diet pri nosečnicah v zadnjem trimesečju nosečnosti. Z dieto v nosečnosti lahko samo odložimo začetek pojavljanja alergij pri otroku, ki je k temu že gensko nagnjen. Zavedati se moramo tudi, da lahko s takimi ukrepi pomembno vplivamo na prehranjenost nosečnic.
Ima sojino mleko pomembno vlogo pri prehrani alergika na kravje mleko?
Ekstenzivno hidrolizirano sojino mleko smo dolgo uporabljali za zdravljenje otrok, ki so bili dokazano preobčutljivi za beljakovine kravjega mleka. Zdaj raje uporabljamo ekstenzivne hidrolizate sirotke in kazeina. Alergogenost beljakovin kravjega mleka se namreč močno zmanjša, če so visoko hidrolizirane. Hidrolizat soje se umika z našega in evropskega tržišča. Otroci, ki imajo težave tudi po uživanju ekstenzivnih hidrolizatov, morajo biti hranjeni z mlekom, ki je sestavljeno le iz aminokislin. Takih je v Sloveniji zelo malo.
Kaj dosežejo starši, ki otroka sprva hranijo zgolj s sojinimi izdelki?
Za preventivo alergijskih bolezni in predvsem atopičnega dermatitisa pri dojenčkih pridejo v poštev vsi visokohidrolizirani preparati, ki sem jih že omenila. Delno hidrolizirana mleka nimajo dokazano preventivnega učinka. Seveda pa je preventiva z ekstenzivnim hidrolizatom upravičena le, če je družina močno obremenjena z alergijskimi boleznimi in je verjetnost, da bo novorojenček razvil eno od alergij, velika. Tak mlečni nadomestek morajo starši plačati sami.
Avstralska raziskava je potrdila, da uživanje ribjega olja v nosečnosti lahko prepreči alergije pri novorojenčkih. Verjetno je težko sklepati, da je to preventivni ukrep, ali pač?
Primarna preventiva alergijskih bolezni ostaja pomemben cilj javnega zdravstva v Evropi in drugih razvitih državah sveta. Dosedanji preventivni ukrepi so obsegali predvsem spodbujanje dojenja, izogibanje aktivnemu in pasivnemu kajenju ter alergenom. Nekatere študije kažejo na to, da dodajanje rib z visoko vsebnostjo omega-3 nenasičenih maščobnih kislin v prehrano nosečnic in otrok pomembno zmanjšuje pojavljanje alergijskih bolezni pri otrocih. Omega-3 nenasičene maščobne kisline naj bi neposredno učinkovale na zmanjševanje alergijskega vnetja s svojim vplivom na manjše nastajanje vnetnih mediatorjev imunskega odgovora.
Katere so prve oblike alergijskega odziva pri dojenčkih in kdaj naj starši poiščejo pomoč pediatra alergologa?
Pri dojenčkih največkrat dokažemo alergijo na beljakovine kravjega mleka in jajc, redkeje pšenice in soje. Bolezen se največkrat kaže na koži z atopičnim dermatitisom in s težavami s prebavili, kot so bruhanje, driska, primesi sluzi in krvi na blatu, neuspevanje, hudi trebušni krči. Če ima otrok take težave že več mesecev, potrebuje alergološko diagnostiko.
Kako naj mati uvaja gosto hrano?
Za preventivo razvoja alergijskih bolezni priporočamo, da je otrok dojen vsaj štiri mesece, če je mogoče, tudi šest. Pri uvajanju goste hrane se držimo pravila eno živilo na teden. Izbiramo starosti primerna živila, ki rastejo oziroma jih najdemo v našem podnebnem pasu v določenem letnem času. Če ima otrok že hudo obliko alergijske bolezni, se pri uvajanju novih živil držimo navodil lečečega alergologa.
Kdaj naj sicer zdrav otrok prvič zaužije meso in ali je to pogost alergen? Če je, katere vrste?
Meso samo ni prav visoko na seznamu alergogenih živil, če zraven ne štejemo morskih sadežev. Po šestem mesecu lahko otrok postopoma začne uživati belo in zajčje meso ter meso postrvi. Do prvega leta starosti svetujemo izogibanje svinjini in morskim sadežem. Pri otroku, ki že ima težave z atopičnim dermatitisom, urtikarijo ali alergijo, ki se kaže predvsem na prebavilih, odsvetujemo uživanje kakršnih koli oblik suhomesnatih izdelkov oziroma mesa, ki je industrijsko obdelano s konzervansi, barvili in dodanimi okusi.
Jagode, konzervirano tunino meso, prekajeni mesni izdelki, sveži siri vsebujejo več histamina. Katere težave lahko povzročijo in kako naj jih starši uvajajo?
Histamin, kafein, kapsaicin, metilksantini in še nekatere druge naravne sestavine določenih živil pri nekaterih ljudeh povzročijo neimunsko posredovane reakcije, zaradi česar jih raje imenujemo intoleranca za določeno živilo. Največkrat se kaže v težavah s prebavnim sistemom, lahko pa tudi z različnimi kožnimi izpuščaji, slabim počutjem, glavobolom. Intoleranco na živilo lahko povzroči tudi prirojeno pomanjkanje določenih presnovnih encimov, na primer laktaze. Ti ljudje so bolni po uživanju svežega mleka in nefermentiranih mlečnih izdelkov.
Zakaj mnogokrat ni mogoče ugotoviti alergena?
Če so alergološki testi negativni, obstaja pa močen sum, da je pri otroku kljub vsemu mogoč alergijski razlog za težave, se odločimo za nekajtedensko izključitveno dieto. Če je otrok dojen, mora na ustrezno dietno prehrano tudi doječa mama. Če se stanje po enem mesecu pomembno ne izboljša, lahko precej verjetno izključimo verjetnost alergije na določeno živilo. Če dietni ukrepi stanje izboljšajo kljub negativnim alergološkim testom, dokončno diagnozo potrdimo s provokacijskimi testi pod nadzorom v bolnišnici. Velikokrat alergije ne potrdimo zaradi prenizke starosti otroka ali pa je enostavno ni, čeprav je klinična slika lahko zelo podobna.
Na kaj potem še lahko posumite ob isti klinični sliki in izključeni alergiji?
Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu, ki je odgovoren za določen organski sistem. Če so simptomi pretežno v prebavilih, pridejo v poštev celoten spekter vnetnih bolezni črevesja, okužbe, glutenska enteropatija, laktozna intoleranca in druge bolezni prebavil. Podobno velja za dihala, kjer je treba izključiti nealergijske vzroke astme, piskanja in kroničnega kašlja. Pri težavah s kožo je treba misliti predvsem na okužbe.
Nekatere oblike alergije izzvenijo same od sebe. Kdaj lahko to pričakujemo?
Pri otrocih poteka pojavljanje alergijskih bolezni po določenih zakonitostih. Po drugem letu starosti je težav s kožo ter prebavili čedalje manj, preobčutljivost za navedena živila izzveneva. Pojavljati se začnejo težave z očmi in dihali. Otrokom lahko dokažemo razvoj preobčutljivosti za inhalacijske alergene, kot so pelodi trav, dreves, plevelov, živalsko dlako in pršico. Gre za tako imenovani alergijski pohod.
Kako naj mati, ki ima otroka, alergičnega na jajca, ve, da nanje ni več alergičen? Samo s poskušanjem?
Otroka, ki smo mu z alergološkimi testi dokazali preobčutljivost za beljakovine jajca, redno kontroliramo v alergološki ambulanti, kjer teste ponavljamo na pol do enega leta. Ko so izvidi preiskav v mejah normale, izvedemo provokacijski test z jajcem pod nadzorom zdravnika v bolnišnici, če je bila prejšnja reakcija po zaužitju jajc huda. Če je imel otrok zelo malo težav ob odkritju alergije nanje, lahko z uvajanjem jajc poskusijo starši doma, in sicer z majhno količino živila, ki ga vsebuje. Alergija na jajčni rumenjak izzveni običajno prej kot na beljak.
Se s kuhanjem sadja in zelenjave uničijo alergeni, ki naj bi bili termolabilni?
Nekateri alergeni v določenih živilih so termolabilni in s kuhanjem se njihova alergogenost močno zmanjša ali celo uniči. Žal živila, ki največkrat povzročajo alergijske reakcije, ne spadajo mednje.
Ga lahko kako okrepimo oziroma umirimo njegov burni, pretirani odziv na alergene?
K umirjanju simptomov alergije najbolj pripomore izogibanje alergenu, ki jih povzroča. Velikokrat je to v praksi težko izvedljivo. Tedaj sta edina vzročno zdravljenje alergij in morebitna vzpostavitev tolerance za alergen, tako imenovana specifična imunoterapija. Načelo tega zdravljenja je, da z nadzorovanim vnosom točno določenega alergena v točno določeni koncentraciji spodbudimo toleranco bolnikovega imunskega sistema nanj. Na naši kliniki zelo uspešno izvajamo to obliko zdravljenja že več kot 20 let, in sicer pri preobčutljivosti za strupe določenih žuželk, pršice, pelodov trav in dreves.
Kadar izogibanja alergenom ni mogoče doseči, uvedete zdravila. Katera so najpogostejša in katere stranske učinke imajo?
Ko bolezen doseže stopnjo, ki je moteča za otroka in bistveno poslabša kakovost njegovega življenja, svetujemo začetek zdravljenja z določenimi zdravili, ki so na voljo na našem tržišču. Izbiramo lahko med različnimi vrstami antihistaminikov, ki preprečujejo delovanje glavnega vnetnega mediatorja, ki se sprošča ob akutni alergijski reakciji, to je histamina. Novejši antihistaminiki imajo dokaj malo stranskih učinkov, saj ne prehajajo v centralni živčni sistem in zato ne povzročajo zaspanosti. Druga pomembna skupina zdravil, ki jih uporabljamo pri zdravljenju alergijskega vnetja, pa so različne oblike kortikosteroidov, ki delujejo neposredno na pretiran imunski odziv in ga umirjajo. Lokalna uporaba kortikosteroidnih preparatov je povezana z dokaj malo stranskimi učinki, seveda če se jih uporablja po navodilih zdravnika. Učinek kortikosteroidov je bistveno močnejši od antihistaminikov. Zanje se odločimo pri kronični alergijski bolezni, kjer igrajo pomembnejšo vlogo vnetni mediatorji, na katere antihistaminiki nimajo vpliva. Druga zdravila, ki so na voljo, se uporabljajo redkeje, njihov skupni imenovalec pa je, da nekoliko stabilizirajo imunski odziv. Pri zdravljenju atopičnega dermatitisa je poleg lokalnega zdravljenja s protivnetnimi zdravili v obliki krem izredno pomembna tudi ustrezna nega otrokove kože. To velikokrat izboljša bolezen oziroma prepreči ponovne izbruhe.
Je morda alergologija v zadnjem času bogatejša za kakšno bistveno novo spoznanje?
V zadnjih letih se je na tržišču pojavilo novo biološko zdravilo, ki blokira protitelesa IgE, ki so značilno močno povečana pri ljudeh z alergijskimi boleznimi in sodelujejo pri razvoju alergijskih reakcij. Zaradi izredno visoke cene zdravila ga uporabljamo le za zdravljenje hudih oblik alergijske astme, ki je ne moremo obvladati s sicer uveljavljenimi oblikami zdravljenja. Letos prihaja na naše tržišče tudi zdravilo, ki ga bolnik nakapa pod jezik. Doslej smo izvajali zdravljenje z imunoterapijo le z injekcijami, ki so jih bolniki prejemali enkrat na mesec v bolnišničnih alergoloških ambulantah. Bolnik izvaja podjezično zdravljenje z alergenom doma, ima malo stranskih učinkov, učinkovitost pa je primerljiva z injekcijskim. Žal še naprej ostaja edino mogoče zdravljenje hude preobčutljivosti za strupe žuželk v obliki injekcij.
Sprašuje: Aleksandra Vidrih

Najlepšejša hvala.

Naša mala je imela hudo alergijo, pa si jo je z bioterapijo povsem odpravila. Tako da ne obupat, vedno je rešitev, samo iskati jo je treba.

ja probej tinkuro iz ameriškega slamnika,men je pomagal!!