ljubezen & izobrazba
pozdravljeni!
skrbi me nekaj in bi želel če mi lahko svetujete:
sem v vezi s punco ki ima fakultetno izobrazbo jaz pa samo poklicno. v vsem se ujameva, tudi sama je rekla, da ji izobrazba ne pomeni veliko in je to študirala samo zaradi želje po smeri in delu v tej stroki. sva bolj na začetku in res se super ujameva, vendar imam kar malo bojazni pred njo. še enkrat povem, da mi ni z ničemer dala vedeti, da je več vredna od mene, tukaj gre izključno z moje strani, ko sem negotov zato, ker ima še srednjo šolo 1 leto več od moje srednje, pa še potem faks.
ALI SO PARI, KO JE TAKŠNO ŠOLANJE MED NJIMI VELIKO A SE VSEENO SUPER RAZUMEJO, DOPOLNJUJEJO, IN SO ŽE KAR NEKAJ LET SKUPAJ – MISLIM,DA SE RAZLIKE NISO KASNEJE POKAZALE?
LEPO PROSIM ZA. POZDRAV-ROK
Ojla!
Lahko ti dam eno informacijo, kako je bilo z moje strani: Jaz imam tudi fakultetno izobrazbo, pa sem bila vseeno do konca zatreskana v kakega s poklicno solo. Njegova izobrazba je bila zadnje, kar me je brigalo!
Res pa je, da ne vem, kako bi se razmerje odvilo scasoma (ali bi me izobrazba motila), ko bi zaljubljenost minila – tega prehoda pa z njim nisem dozivela. Nadalje: neka punca s fakultetno izobrazbo mi pove, da njen dolgoletni fant nima koncane niti osnovne sole, pa jo to sploh ne moti, ker fant daje cisto drugacen obcutek. Mogoce je pri vsem bolj pomembna emocionalna zrelost kot pa sama izobrazba.
Lep pozdrav!
Mislim, da je pomembna izobrazba. Vsaj v mojem primeru se je to pokazalo po 10 letih zveze. Na primer – mene, ki imam fakultetno izobrazbo, so bolj zanimali kakšni dogodki ali predavanja, ki zahtevajo malo več razgledanosti, njega ne, ker o nekaterih stvareh ni imel pojma. In se je vedno odvijalo potem tako, da sva posebej hodila ven. Potem pa je moj mož, priden kot je, pri 35 letih naredil visoko šolo. In naj po pravici povem, da ga od takrat naprej še bolj cenim. Pač, tko je bilo v mojem primeru. Mogoče tudi zato, ker v moji družini veliko damo na izobrazbo. Včasih imam občutek, da ni to naredil samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi naju. In misel na to me osrečuje. Tko da, repetitor – splačalo se ti bi potruditi!! Lep dan!
Sem že zgoraj napisala mnenje, pa me je “zbodel” komentar enebejbe.
Mislim, da je precej pomembnejša razgledanost in življenjska modrost, kot pa izobrazba, ki ti da znanje (pa še to zelo površinsko) o nekem določenem področju (odvisno kaj študiraš). Modrost si človek pridobiva drugače, kot s sedenjem v šolski klopi in poslušanjem predavateljev. Nekdo je lahko doktor znanosti, poglobljen v en problem, ki je mogoče celo zelo obroben, ampak sogovorec ni nikakršen, tudi kot življensjki partner ne.
Enabejba, mislim, da ni preveč, po vaše, izobraženo, če ste bolj vzljubili partnerja v tistem trenutku, ko si je pridobil uraden papir. Cenjeni sopotnik si je namreč pridobil neko znanje o določeni smeri, nasplošno pa je razgledan najbrž enako kot prej oz. mogoče bogatejši zaradi izkušenj, ki jih je vsrkaval na vsakem koraku, največ izven šole. Ljubiti in ocenjevati sta dva precej različna pojma in jih tudi uporabljamo za različne namene, ampak mislim, da ste ju vi združili in nažalost predvsem v odnosu do vašega partnerja.
Čestitke vašemu možu za pridobitev višješolske diplome, vam pa, da ste vsaj s pomočjo tega izboljšali odnos.
Lp
MeliG,
no saj sem napisala, da sva z možem 10 let hodila, preden je on doštudiral. Torej vam je lahko jasno, da sem ga tudi teh 10 let ljubila, pa ni imel izobrazbe. No, vsaj malo težko bi se pretvarjala 10 let, kaj menite??
Sploh ne mislim rečt, da sem ga imela potem še bolj rada. Srečna sem bila bolj zato, ker je on v resnici nosil v sebi en kompleks. In sicer, ker ni dokončal fakultete. In posledično ga je to bremenilo. Ves ta čas. Ko pa je zaključil fakulteto, pa čeprav pozno, se je tudi njemu odvalil velik kamen od srca, kot pravijo, in osvobodil se je tega bremena in kompleksa in posledično je bil tudi on bolj srečen. A sem zdaj bolj razumljivo napisala?
LP!