Pozdravljeni,

rada bi slišala še vaše mnenje v moji zgodbi, ki se je začela že leta
2004. Takrat se je v službi zgodilo, da sem se zapletla z mojim sodelavcem,
poročenim. Jaz pa sem bila takrat že ločena. To razmerje sva imela, da lani
spomladi, ko sem ga jaz prekinila. Razlog je bil ta, da enostavno nisem
mogla več sprejemati dejstva, da sem mu ljubica in vedno druga, ko so pa
prazniki, počitnice pa sama s svojim sinom. Čeprav jaz sem ga resnično ljubila kot še nikogar do takrat.

Potem pa on spozna, da bi rad z mano živel in da se bo odselil od doma terločil. Seveda me je s tem spet pridobil nazaj in se je tudi odselil od doma ter začel ločitev. Odselil se je v svoje stanovanje tako, da nisva začela živeti skupaj vendar pa se je po dveh mesecih na prigovarjanje svoje žene in hčera vrnil nazaj k družini.

Ja zame je bil to grozen šok, iz najvišjih višin me je spustil globoko pod zemljo. Bila sem zelo prizadeta, jezna, jokala sem veliko……….
Ampak nekako sem se pobrala, začela sem se družiti s starimi prijatelji, ki sem jih nekaj let zaradi njega zanemarjala… v glavnem sem se nekako pobrala. Iz enega prijateljstva se je razvila tudi ljubezen, s katerim se
razumeva, se imava lepo in tudi s sinom se odlično razumeta.

Ja in kje je problem?? Pri mojem bivšem, ki je pa zopet spoznal, da me ljubi in da bi zame naredil vse, sploh ne ve kaj mu je takrat bilo in tako
naprej……..

Jaz pa vem, da mu ne morem oprostit, kar je naredil. Ne zaupam mu več, ker menim, da bo storil isto še večkrat. Ne oglašam se mu več na telefon, le tu in tam se zaradi službe vidiva.

Resnično bi rada slišala še vaša mnenja.

Lepo pozdravljeni janca1!

Zaupanje, sočutje in razumevanje, so temelji zdravega odnosa. Naravno in normalno je, da se vam oglaša strah pred vrnitvijo v prejšnji odnos, kjer kot pišete, ste našli srečo, ljubezen in upanje v drugačno življenje. Nakar se vam je svet sesul, kod da bi padli globoko pod zemljo, saj je vse v kar ste verjeli izgubilo smisel in zaupanje.

Zelo težko je odgovoriti na vprašanje in podati mnenje k temu, kaj boste vi naredili s tem odnosom in kaj je za vas prav. Vodi vas lahko samo vaša intuicija. Ta je edina resnično iskrena, na katero se lahko zanesete in jo je v vašem pismu zelo močno čutiti.

Kako to, da ta gospod tako hrepeni po vas, ko vas ne more imeti? Najverjetneje se vam zastavlja vprašanje:” ali bo vedno tako?” Težko je tudi za 100% trditi, kaj bi bilo iz tega odnosa v bodoče in ali se bo zgodba ponovila. Vsekakor pa njegovo ponavljajoče se vedenje v preteklosti, vrže senco suma na to, da bo zgodbo ponovil.

KOt opisujete, mu ne zmorete odpustiti, ne zaupate mu več, saj se bojite, da boste ponovno zapuščeni in zavrženi v trenutku, ko boste čutili, da je vaš in ga ljubite najbolj na svetu. Gospa, od kje to občutje, ko v nekoga verjameš v ponosti, si mu predan, bi naredil vse zanj, on pa vas pusti prizadeto, jezno in v solzah. KOliko je ta zgodba vam že znana in se sedaj ponovno odpira v vsej svoji čustveni dinamiki in bolečini?

Ne oglašate se mu več na telefon, saj ste jezni, besni in prestrašeni, da vas bo izneveril še en krat. Hkrati pa del vas še vedno hrepeni po tem moškem. Še vedno mislite nanj.

Sprašujem se, ali je ta moški resnično iskren v svojih obljubah, da bo zapustil ženo, ali pa je to le stiska, ki jo doživlja v zakonu in jo rešuje na ta način. Se bo vedno znova vračal k družini, ko se bodo problemi malo umirili in ko bo v stiski in v svojem prepričanju spet na točki, da se loči, bo poiskal vas? Gospa, ali resnično iščete to pot v življenju, ali pa bi samo radi, da bi vas enkrat nekdo iskreno objel in ostal, ker vas ima iskreno rad? Bo ta moški to mogel? Odgovor imate samo vi.

Imejte se lepo.

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
041/867-856
[email protected]

janca ne moreš biti varen pristan nekemu poročenemu moškemu,ki bo vsakič prijadral vanj,ko bojo doma težave ali ko bo enostavno vsega naveličan,žene,otrok,sveta..pred seboj imaš še vse živlenje za živeti-zato živi ga,daj priložnost novemu prijatelju,morda bo to tvoja najboljša odločitev,morda ne.. vendar vsekakor ni nobena priložnost ne zate ne za tvojega otročka v vezi z nekom,ki neve ne kdo je ,še manj kaj točno hoče..
za reševanje teh vprašanj mu ti nisi pravi naslov,pravi naslov je terapevt-vendar to naj ne bo tvoj problem kaj bo on s svojim živlenjem,ti pa se lahko odločiš in je tvoj problem kaj boš s svojim.
Ne pusti se manipulirati..vprašaj se ,sploh hočeš živlenja z nekom,ki se vozi na vrtiljaku in ko stopimo z njega ,nam je velikokrat slabo od vse te nore vožnje.
Pa je moč zaupati temu vrtiljaku,včasih lahko padeš dol,jaz sem bolj za trden korak na zemlji,čeprav se tudi tu lahko spotakneš in padeš,vendar je padec vsaj malo mehkejši:).
lp

Pozdravljeni,

se vam ponovno oglašam.Gospa Sabina imate prav ko sprašujete koliko je ta
moški iskren v svojih obljubah to se tudi jaz skozi sprašujem in ne vem
odgovora, prav tako se skozi sprašujem tudi to zakaj ko me nima na dosegu roke tako hrepeni po meni??? Ne vem tega odgovora.

Resnica je pa ta, da en del mene govori, da naj nama dam še eno priložnost tako kot mi govori on, drugi del mene pa govori, da naj grem daleč stran, ker kot je napisala Ta prava Monica z njim sem skozi na vrtiljaku. Ja resnično manipulira z mano, na nek način počasi in počasi mi vsiljuje svoje
mnenje, da moram dati še eno priložnost.

Povedala sem mu tudi, da on daje odnos s hčeram na tehtnico z mano ter da jaz se ne morem tehtat z njegovima hčerama. Saj vsi vemo, da odnos po ločitiv ni isti, seveda nastanejo določene zamere, vzpostavi se nek drugačen odnos. Kajti hčeri sta stari 19 in 17 let in imata svoje mnenje ter videnje. Izredno so povezani med sabo. Pa ne me narobe razumeti, da bi jaz želela, da je njihov odnos drugačen oziroma da jih ne bi sprejela. Saj se zavedam, da si oče oz. mama vse svoje življenje.
Samo otroci ponavadi vedno želijo, da družina ostane skupaj, da ne pride do ločitve in tukaj pa lahko nastopijo hčeri s svojo manipulacijo. V takih trenutkih pa na tehtnici pretehtajo vse pri njem.
In enostavno ni prostora zame. Vseskozi to ponavljam ampak njegov odgovor je, da to pa že ne ter vseskozi vztraja pri tem, da naj dam še eno priložnost. Čeprav jih je bilo v teh treh letih kar nekaj a se vam ne zdi.

lp,

Draga janca1,

se podpisem pod izjavi od “Ta prave monike” in gospe Stanovnik. Takole prehajanje od ene k drugi in bezanje pred stiskami zakona 3 leta in vec, ni nicemur podobno!

Ali si predstavljte morda SEBE takole potovati med dvema moskima in moledovati naj vas eden ali drugi sprejme nazaj?? Prosim vas lepo! Kot ste napisali je imel ta gospod dovolj priloznosti, da vam pokaze, kaj mu pomenite. Ampak eno so otroci, s katerimi seveda naj obdrzi stike, drugo pa je zenska, ki jo ljubi – in katera je sedaj to?

Kaj pa zena? Ali ve, zakaj se je hotel lociti od nje? Da je imel drugo? Dvomim. In ce ve, ali ga je po vsem tem prepricevala naj pride nazaj (oziroma hcerki) in to kar tako sprejela??

Sploh pa sta hcerki ze veliki in skorajda odrasli. Kmalu bosta zaceli plesti svoje gnezdece, on pa bo s svojo zeno potem sam do konca zivljenja? Pa ze sedaj gre vse narobe? In vseeno se je vrnil? Ali res vidi samo 1 cm pred sabo?

Moje dobronamerno mnenje: zasluzite si vec spostovanja in resnosti, zato pojdite naprej in se ne ozirajte nazaj!

Ker sprašujete, če žena ve zakaj se je hotel ločiti, ja pozna odgovor
ji je on povedal zame in me je tudi kasneje, ko se je vrnil k njej klicala
ter sva se pogovarjali. Pač je preverjala, če se še kaj dobivama ter v tem
smislu, da ga naj pustim njej, ker ona brez njega ne more.

Ga. Sabina pišete mi, da je samo moja intuicija tista prava, ki me naj vodi, pojavi pa se problem, ker enkrat mi pravi naj poiskusim še enkrat
takoj nato pa, da se ne smem z njim nikoli več zapletati. Kako naj vem
sedaj kaj je tisto pravo?????????

Pozdrav!

Vredno je poslušati svoje telo. Če čutite, da nekaj ni vredu in del vas govori v nasprotju z vašimi željami in pričakovanji, je to nek signal nečesa. Nekaj vam telo sporoča, ne počutite se popolnoma varno.

Včasih je človek razklan med dvema glasovoma, ki ti povzročata nemir, hrepenenje, upanje ter hkrati strah in negotovost. Nekaj tega je najverjetneje del vas in vašega doživljanja, veliko tega pa prinaša v odnos tudi ta gospod, saj se vam ob njem prebujajo ta čutenja. Ni naključje, da ta čutenja doživljate ob njem. Tudi on je razpet med svojo družino in vami ter se ne zmore odločiti.

Sledite sebi in občutku varnosti, ki vas pomiri. Vas misel nanj pomiri ali vznemiri in prestraši? Odgovor imate seveda samo vi. Nihče vam ne more zagotovo odgovoriti, kaj je za vas prav in kaj ne, vi imate odgovor, bodite iskreni do sebe.

Lep pozdrav!

Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka

Mislim, da si si sama odgovorila na vprašanje in jaz se strinjam s tabo – s temle: “Jaz pa vem, da mu ne morem oprostit, kar je naredil. Ne zaupam mu več, ker menim, da bo storil isto še večkrat. Ne oglašam se mu več na telefon, le tu in tam se zaradi službe vidiva. “

Jaz mu tudi ne bi več zaupala, ker je kot ena tehtnica.

Gospa Stanovnikova

Naj vas tudi jaz vprašam,ker mi je vaš zgornji odgovor dal misliti,jaz se v bistvu tako počutim že celo živlenje,nikoli nevem kaj je prav(ne v smislu kaj se sme in kaj ne,drugače,saj razumete)-mislim kater glas je pravi,v bistvu se potem odločim na pamet,do zdaj sem imela kar srečo,če temu lahko tako rečem ali pa je res nezavedno prevladal pravi glas,samo da tega v zavednem nisem zaznala,ampak je bilo vse skupaj kot naključna sreča ali bolje rečeno prava odločitev v določenem trenutku za določeno stvar..

Pozdrav