zlorabljen otrok
Spoštovani!
Delam kot svetovalna delavka na osnovni šoli. Začela sem lansko leto. V tem obdobju imam v obravnavi otroka z disgrafijo in motnjami v čustvovanju. Učenec obiskuje 7. razred devetletke in je bil že v predšolskem obdobju ter v nižjih razredih deležen pomoči specialnega pedagoga. Brez uspeha. Lansko leto so učenca napotili na Ambulantno za motnje v razvoju zaradi hude čustvene stiske (znak je bil enkompreza).Ta obravnava se tam samo zavlačuje, psihologi sicer delajo z njim, a otroku se dejanjsko še vedno ne pomaga. Začeli so sumiti na probleme v družini, predvsem s strani očeta. Otroka je v šolo in na AMR vedno spremljala mama, ko pa so na AMR povabili tudi očeta,le-ta ni prišel.
Sama opazujem otroka in vidim, da je vase zelo zaprt. Da bi mogoče rad povedal kakšne stvari, pa kar ne more. Spraševala sem ga, če mu je lepo doma, pa je rekel, da bi se rad odselil. Bojim se, da gre za hudo zlorabo in da je otrok doma zelo trpinčen. Zanima me, če mi lahko podaste načine, kako dobiti strokovnjaka, ki bi iz njega znal izvleči stvari, zaradi katerih lahko izredno trpi. Opažam namreč, da z AMR-jem ni učinka.
Prosim, če lahko naredimo nekaj za otroka.
Pozdravljena, ga. Katarina80,
Res je potrebno nekaj naredit za otroka. Na začetku ugotovit dejansko stanje zdravstveno in v družini.
Poraja pa se mi eno vprašanje. Kot ste napisala delate kot svetovalna delavka na osnovni šoli in ste začela že v lanskem letu. Verjamem, da s tem v praksi nimate izkušenj, vendar če ste se šolala na tem področju, veste tudi na koga se obrniti. Na kake strokovnjake, inštitucije. Kako to, da tu na internetu postavljate tako vprašanje?
Najlepša vam hvala za odgovor.
postovani,
odpirate zelo sirok otrokov problem, prav tako problem okolja v katerem zivi.
Ali ste povezani z AMR? V koliki meri pozna otrokovo situacijo Center za socialno delo? Oni
so najbolj ustrezni, ce je potreben poseg v druzino. Otrok vam je povedal, da ni rad doma.
Verjamem, da se vam tezko odpre. Poskusita mogoce kaj delati z manj strukturiranim
materialom (dopolnjevanje slik, izdelovanje iz gline, das mase, risanje, barvanje …) in ob tem
pogovor o najrazlicnejsih temah. Skupaj lahko tudi kaj prebereta in se nato o prebranem
pogovarjata.
Cutim vaso naklonjenost fantu (to je dobro, zdravilno), cutim pa nekej vase jeze ali vsaj
razocaranja, ker se nic bolj konkretno ne ukrene (morebiti je psiholog v isti situaciji kot vi, ne
vem).
Vasa naravnanost, da boste, ce se vam bo fant odprl, lahko reagirali, lahko fanta celo “plasi”,
zavira. On cuti, da vi nekaj zelite, pricakujete, sam ne ve, tocno kaj (ali pac, pa vam se ne zeli
razkriti). odkril se bo le tistemu, ki mu bo dovolj zaupal in sicer takrat, ko bo postavljeno
pravo vprasanje (vcasih povedo zrtve zlorab, da so cakali na pravo vprasanje). Katero pa je?
To lahko ugotovi tisti, ki je v zaupnem odnosu s fantom, ki mu je dovolj blizu in ob katerem
bo fant cutil ustrezno zascito.
Vidite, vse skupaj je proces. Imate pa prav vi dobre pogoje, da fantu pomagate:
– imate ga radi,
– razpolagate z empatijo,
– imate cas (v soli), da navezete tesne in zaupne stike.
Pri vsem pa predvsem pazite, da sami ne padete v njegovo dozivljanje in cutvovanje. Vi
morate ohraniti distanco, sicer pocasi ne boste videli dlje od njega, oz. bosta custvovala
(vcasih recemo se smilila, jamrala), napredka pa ne bo
Torej, bodite mu blizu, bodite mu podpora, sprejemajte ga, ne bojte se, da morate biti hitrejsi,
bodite pa vedno pripravljeni. Ko iscete strokovnjaka – jaz mislim, da ste to vi. Seveda pa se
lahko zaradi lastnega dozivljanja vkljucite v kaksno supervizijsko skupino.
S pozdravi.
Francka
Spoštovana!
Svetovalni delavec ali pedagog ni isto kot psiholog. Jaz z otrokom delam z znanji, ki sem jih prinesla od fakultete in z znanji, ki jih zahteva moje delovno mesto. Pri tem otroku pa se ne gre več le za pedagoška znanja, pač pa po mojem mnenju izredno psihološka. V takih primerih obstaja za šole Ambulanta za motnje v razvoju – tu pa deluje tako psiholog, kot tudi defektolog, pa tudi pedopsihiater. Kljub temu, da je otrok bil obravnavan s strani vseh, še vedno ni konkretnih izboljšav. Zato sem se začela obračati sem in iskati rešitve tukaj in še vsepovsod.
Pozdravljena!
Najti mu je treba prijatelja/ico,ki se mu/ji bo zaupal.Menim,da kaj več psihiater ne bo izvedel,ker je otroka strah neznane osebe,sploh pa,če ga je zlorabil oče,verjetno ne bo zaupal moškim.
Mislim,da bi bilo treba ukrepati tako,da bi otroka odvzeli očetu in bi živel sam z mamo.
Očeta pa bi najraje…
No,mislim,da pogovor še najbolj pomaga,ne pa siliti vanj.
Ste ga vi že vprašali kaj se dogaja doma,kaj je z očetom,mora kaj delati?
Oče si ne zasluži imeti sina,če ga zlorablja.
Za to bi morala obstajati ujša kazen kot zapor za nekaj let,zgodba se lahko ponovi.
Sin se mora nekomu odpreti,naj bo to mlajša,ne pa spet otrok.Oseba naj hodi še v šolo,tako,da jo otrok pozna in zaupa.Pa naj se njej odpre.
Držanje tega v sebi lahko privede do tega,da bo tudi on tak,nasilen in pedofil.
Prosim,da vi prevzamete vlogo psihiatra in ga vprašajte.Vam še najbolj zaupa.
Berem in razmišljam po materinsko. Vse se vrti v nekem krogu, meni pa jasno in glasno izstopa oče, ki se ne odziva. Mislim, da bi morali njega povabiti na razgovor, javiti na CSD in ga še oni povabiti, mami naročiti, naj pride, pismeno. Jasno je, da je doma neznosno in nenormalno živeti.
Otroka je potrebno rešiti in mu pomagati.
Vsi zbiramo nekaj za bog ve koga, ko pa je tu znana, naša domača oseba, sosedov otrok, smo pa kot noji. Vesela sem, da vam je mar.