Me je vprašanje hruške spodbudilo, da še jaz vprašam. S partnerjem sva živela v izvenzakonski skupnosti, ki se je pred leti končala. V času te zveze sva kupila trosobno stanovanje, vendar sem ga izplačala in tako uredila premoženjske zadeve. Sedaj sicer živim pri novem partnerju, svoje stanovanje pa oddajam.
Oče mojega otroka pa še vedno nima svojega stanovanja; živi pri starših, s katerimi pa se ne razume. Če jaz umrem, otrok pa bo seveda živel pri njemu, bi lahko avtomatsko šla z otrokom živet v to moje stanovanje? Stanovanje pa bi bilo in ostalo v vsakem primeru otrokovo? ??

Čeprav tole vprašanje ne spada ravno na ta forum, ga vseeno objavljam. Morda vam bo kdo drug lahko odgovoril. Bi vam pa svetoval, da se za nasvet obrnete na pravnika.

Če prav razumem, si lastnica stanovanja zdaj ti in samo ti. In izhajam iz te predpostavke. Stanovanje bo podedoval tvoj otrok. V primeru, da pa se poročiš oziroma si v zunajzakonski zvezi, pa polovico tvoj otrok, polovico pa tvoj mož oziroma zunajzakonski partner. Slednji bo moral dokazati zunajzakonsko skupnost. Tako da, stanovanja ne ogroža, če se tako izrazim, oče tvojega otroka, ampak tvoj sedanji partner. Jaz bi na tvojem mestu napisala oporoko! Kajti v primeru, da je ne boš, tvoj sedanji mož oziroma zunajzakonski partner podeduje polovico stanovanja.

V kolikor bi po tvoji smrti stanovanje pripadlo otroku, otrok pa bi bil dodeljen očetu, bi on bil njegov zakoniti zastopnik in bi verjetno lahko upravljal tudi s tvojim (takrat otrokovim) premoženjem. Vendar bi v primeru večjih razpolaganj potreboval soglasje Centra za socialno delo. Vsekakor bi lahko z otrokom v tem stanovanju živel.

Naj me kdo popravi, če sem se zmotila.

Zanimivo, s tem vprašanjem sem se pred kratkim tudi jaz ubadala. Draga Žogca (ali kdo drug), zanima me, kako se dokazuje v tamkem primeru zunajzakonska skupnost? Hvala, lp

No, to ne drži čisto. Stanovanje bi bilo v vsakem primeru samo otrokovo- kljub obstoju zakonske ali zunajzakonske zveze z novim partnerjem. Ker premoženje, ki ga je posameznik imel že pred začetkom neke pravno veljavne partneraske skupnosti, ostane njegovo posebno premoženje in ne preide v skupno premoženje. Skupno premoženje je zgolj tisto, ki ga ustvarita partnerja v času trajanja zveze.

V zgoraj navedenem primeru bi šlo za spodbijanje obstoja zunajzakonske skupnosti s strani otroka oziroma njegovega pravnega zastopnika. Kakorkoli že, če je obstoj zunajzakonske skupnosti sporen (če obstoju kdo oporeka), ga je možno dokazovati z vsemi dokazili, vključno s pričami. Katere priče so verodostojne, odloči sodišče po lastnem preudarku in pri tem ni vezano na nikakršna pravila (npr. v smislu sosedje – verodostojne priče, sorodniki – neverodostojne priče).

Sicer pa morajo za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti biti podani naslednji trije pogoji:
1. da obstaja med partnerjema življenjska skupnost
2. da traja ta skupnost dalj časa
3. da niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med partnerjema neveljavna.

Še enkrat bom napisala, dokazno breme ni na zunajzakonskemu partnerju, ampak na tistemu, ki zunajzakonsko skupnost izpodbija in s tem dedovanje.

Ti si nekje povsem drugje. To, kar pišeš ti, velja za ločitev in ne za dedovanje. Pri dedovanju ni nobenega skupnega in posebnega premoženja.

prosim povejte mi, kako sestaviti oporoko (se da dobiti bianco obrazec) in kaj s tem obrazcem narediti? Se hrani pri odvetniku? Pri komu???

Bova kombinirali malo mojega pisanja in malo copy/paste. Kako sestaviti oporoko? Odvisno, za kakšno oporoko se odločiš. Poznamo jih namreč več vrst.

– Lastnoročna (holografna oporoka): je najbolj uporabljena oblika oporoke. Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (oporočitelj mora oporoko podpisati s svojim osebnim imenom). Napisana mora biti na roko, ne s pisalnim strojem. Na koncu lastnoročne oporoke se napiše datum, kdaj je bila napravljena, ni pa nujno.
– Pisna oporoka pred pričami: oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke. Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno.
– Ustna oporoka: če oporočitelj zaradi nastopa izrednih razmer (nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja, nesreča v gorah) ne more napraviti pisne oporoke, lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. Priče, pred katerimi oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo, morajo nemudoma in brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čim prej, brž ko je to mogoče, izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem, ki o tem napravi zapisnik, in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Ustna oporoka je izredna oblika oporoke in zato velja samo začasno ter preneha veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. Ustna oporoka ostane v veljavi samo, če oporočitelj v tem času umre ali postane nesposoben napraviti novo oporoko.
– Sodna oporoka: oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost (po osebnem poznanstvu, z osebno izkaznico, z drugimi listinami …). Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. V primeru, da oporočitelj ne zna brati ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo ta prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, potem ko izjavi, da je to njegova oporoka. Prav tako se priči podpišeta na oporoki.
– Notarska oporoka: pri notarski oporoki mora sodelovati notar kot javni organ. Ločimo dve vrsti notarske oporoke: oporoko, sestavljeno v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja, in pisno oporoko, ki jo oporočitelj izroči notarju in dobi lastnost notarskega zapisa.

Kakor vidim, na spletu obstaja obrazec za lastnoročno oporoko ali oporoko pred pričami. http://www.informiran.si/survey.aspx?docID=1044

Kaj potem z njo? Lahko jo deponiraš na sodišču, daš v hrambo odvetniku ali notarju. Lahko pa jo hrani tudi oseba, ki jo bo ob smrti predložila sodišču.

Sicer pa je Zakon o dedovanju dostopen tudi na spletu. http://krediti.slonep.net/subareas.html?lev0=1&lev1=5&lev2=51&lev3=1408