hiperaktivnost
Sem učiteljica. Letos učim otroka z PP, ki ima odločbo. Učim šele tretje leto in nimam izkušenj z takimi otroki. Veliko sem brala na internetu, pa na forumih.
Fant obiskuje 6. razred. Deset minut normalno dela, potem pospravi zvezke v torbo, pa začne nekaj drugega, npr. šilit barvice, ali pa si piše po rokah, se gunca na stolu itd.
Skratka, zelo moteče. Njegovo znanje pa je kot aprilsko vreme. Če dobi slabo oceno, teh je zadnje čase zelo veliko, pa je do mene prav nesramen. Zadnjič me je tako sproviciral, da sem mu rekla, da mu bom dala popravni izpit. Sedaj pa od takrat noče nič delat.
Drugi učitelji z njim nimajo posebnih težav.
Gospa Petra mi lahko daste kakšen nasvet.
Nisem gospa Petra, a imam veliko iskušenj z hiperaktivnostjo, saj jo ima moj sin. S tem da ste mu rekli, da bo imel popravni izpit ste mu naredili veliko slabega kot koristi.Vem, da je s takim otrokom zelo težko delat in ravno zaradi tega ima otrok odločbo. Prosite vašo šolsko svet
ovalno delavko (kot sem to storila jaz), da prisostvuje vaši učni uri in nato oceni kaj otrok potrbuje, da ne bo več tako moteč. Mogoče to, da gre v kakšno sobo, kjer se bo lahko pomiril.
Tudi jaz se oglašam kot mama otroka s hiperkinetično motrnjo v razvoju. Težko je svetovati nekaj splošnega, ker so otroci z enako diagnozo zelo različni.
Še največ konkretnih nasvetov vam lahko nudijo strokovnjaki (psiholog, pedopsihiater), ki ju otrok verjetno obiskuje.
Ne pričakujte pa čudežne paličice, ker je ni.
Tudi vam svetujem knjigo Eksploziven otrok, predvsem pa poskušajte nastopati do otroka prijazno, vendar odločno, na njegovo neprimerno vedenje pa odreagirajte čim bolj mirno ter se ne pustite motiti in poskusite peljati pouk naprej.
Iz lastnih izkušenj vem, da učitelji nimajo dovolj znanj o hiperaktivnosti, čemur so vzrok tudi različni otroci z enako diagozo.
Zato boste upam dobili kakšne uporabne nasvete, pravo pot za delo z učenecm pa lahko najdete le sami.
Svetovala bi vam še to: karkoli otrok naredi poskusite to razumeti s stališča, da je otrokovo dojemanje sveta razllično od ‘našega’ in ne jemljite otrokova dejanja kot nekaj namernega, zlobnega oz. kot dejanja s katerimi hoče škodovati vam.
petjaC,
Kar verjamem, da je lahko otrok s s hiperkinetično motrnjo, v razredu moteč. Čudežnega recepta pa ni. Tudi Ta najtaboljšega pametnega nasveta ni.
Upam pa , da boste ob mojih razmišljanjih in vprašanj našli rešitev, ko bo ugodna za vaju oba.
– Učite predmet, ki ga ima omenjen učenec: rad, ga dolgočasi ali …
Za dolgočasjem se lahko skriva marsikaj, tudi nerazumevanje kakšne učne vsebine. Sama npr. rečem, da me smučanje dolgočasi in da ne smučam rada – čeprav sem kot najstnica rada drčala po različnih strminah, me se sedaj malce strah. Tudi tega, kako bi izgledalo, če bi sredi smučišča padla na tazadnjo. Čeprav sem zelo dobro smučala, so moji »predsodki« le močnejši. In veliko lažje je reči, da me smučanje dolgočasi kot da me ga je strah. Podobno je, če učenec reče, da ga predmet dolgočasi.
– Kaj pri učni uri ne prenesete (tudi pri drugih otrocih)? Če je teh stvari veliko, so lahko za vas – na nek način – zelo moteče. Mogoče ne bi bilo slabo, če »te vrednote« malce prevetrite (v obzir vzamete vse različne možnosti). Kaj ne dovolite, kaj tolerirate in pri katerih vedenjih se lahko sklepa kompromis? Nekaj več o tem lahko preberete v knjigi: Eksplozivni otrok (čeprav je napisana bolj za starše, lahko tudi učitelj potegne kakšno uporabno stvar)
Kot je napisala ena mama, otrok s hiperkinetično motrnjo ,za vas moteče stvari, ne dela nalašč. Dela jih zato, ker – rečemo po domače – mu to narekujejo njegovi hiperkinetični možgani. Po neki teoriji otrok s hiperkinetično motrnjo potrebuje bistveno več stimulacij kot otrok brez te motnje, da ohrani enak nivo budnosti kot ostali. Npr. šili, gunca se tudi zato, da lahko sledi vaši razlagi. Torej, on to na nek način potrebuje, vas pa moti – potrebno bo skleniti kompromis in otrokovo vedenje jemati čim manj osebno. Katera oblika njegovega motečega vedenja, bi bila za vas najmanj moteča? To vedenje mu potem omogočite tudi večkrat na uro. Npr, nekateri učitelji dovoli otrok s s hiperkinetično motrnjo, da se med poukom vstane.
– Včasih pomaga tudi sprememba ure in oblik dela – npr. delo v skupini, paru, več vizualnih informacij… (nekaj idej boste lahko najdete tudi v knjigi Revolucija učenja).
– Včasih se splača več vložiti tudi v sam odnos. Z grožnjo pri fantu ne boste nič opravili oz. premalo. Tak je in si sam težko pomaga. Kar polovici otrok s hiperkinetično motrnjo gre njihovo lastno vedenje tudi na živce, ampak le tretjini uspe ga premagati takrat, ko si to sami želijo. Z kaznijo, grožjami boste le poglobili začaran krog (npr.vas bo njegovo vedenje vedno bolj motilo, fant pa se bo ostre odzival na vas). Za začetek vam ne priporočam, da se s fantom sami pogovorite (ker bi to lahko doživel kot kazen), ampak poskušajte odnos popraviti bolj posredno. Pomoč tretje osebe naj bo zadnja možnost.
– Kaj delajo vaši sodelavci, da z njim nimajo posebnih težav?
– Pogovorite se tudi s starši.
Upam, da vam bodo moja razmišljanja kaj v pomoč.