S fantom sva skupaj leto in pol. Med nama je veliko ljubezni, vendar sva nekako izgubila vez v komunikaciji in se veliko prepirava.

Resnično si želiva narediti korak in spremeniti to. Kako naj se nehava prepirati za brezveze in si spodnašati stare “zamere”?

Jaz pravim, da je način, da si poveva kaj kdo od naju potrebuje in želi zelo pomembno in da začneva dajati en drugemu kar potrebujeva.

Mi lahko svetujete?

Nežna

Lahko bi pisal na dolgo in široko, kaj se dogaja, ko zaljubljenost mine, kako v odnos vnašamo vsebine, ki spadajo čisto nekam drugam, v ene druge odnose in drug čas, itd.itd. Pa nekako ne verjamem, da bi vama to kaj dosti pomagalo. Predvsem je pomembno, da se ne nehata pogovarjati. Da si poskušata povedati čim več tega, kar dejansko mislita in čutita. Da sta v pogovorih strpna in poskušata razumeti (in začutiti!) drugega, čeprav morda vidi, misli in čuti povsem drugače. Sprejeti, da ima do tega vso pravico in da ima zato svoje razloge, ki so zanj zelo upravičeni, čeprav se vam zdijo povsem mimo. Poskušajta ohraniti prostor tudi vsak zase, dovolita si, da razmišljata drugače, da imata svoje mnenje. Ker odnos nista vidva, vsota vaju dveh, ampak nekaj izven vaju, kar ustvarjata – vsak dan znova. Zato problem ni nobeden od vaju posebej. Če že je kaj problem, potem je vajin odnos. Zato poskušajta spreminjati vajin odnos, ne pa drug drugega.

Če bosta po samo letu in pol vajine zveze zmogla udejaniti vsaj nekaj od napisanega, bosta že naredila veliko. Za ostalo in vse tisto, česar sploh nisem napisal, pa imata še več kot dovolj časa. Če se imata res rada in sta drug drugemu privlačna, se splača vztrajati.

Lepo vas pozdravljam