Nasprotja
Spoštovani moderatorji,
tudi jaz vas prosim za nasvet.
Z možem imava že skoraj 20 leten staž. Ko pomislim kakšne vse težave in probleme sva preživela, si rečem, da sva borca.
Oba sva zelo čustvena in posledično zaradi tega doživljava življenje kot krasno, in obratno: kot katastrofalno.Kakšen dan sva polna skupnih načrtov, že naslednji pa se pogovarjava v stilu: kaj pa če bi se raje ločila?
Skratka, za oba nekako velja(za mene bolj) da sva toplo-hladna, nesrečno-srečna, prijatelj-sovražnik. Nihava v skrajnostih. V praksi to pomeni, da sva kakšen dan kot pes in mačka, spet drugič kot zaljubljena pubertetnika.
Ta stanja so naporna. Se jih zavedava in jih sprejemava kot dejstvo, istočasno pa razmišljava kaj bi se tu dalo naredit,da ne bi bili tako hudi kontrasti.
Ker sta naju tudi otroka opozorila, da pri nas se nikoli ne ve, kaj bo…
Z otroštva sva prinesla veliko težke prtljage,oba sva bil v neurejenih družinah(alkohol)
Lep pozdrav Čokoladka!
Opisujete življenje, ki je sladko kot čokolada in že v naslednjem trenutku grenko kot pelin. Ob tem pa nikoli ne veš, kot pravijo vaši otroci, kaj bo. Otroštvo, ki je zaznamovano v vonjem po alkoholu, je polno negotovosti, strahu, kjer nikoli ne veš, kaj pričakovati, kakšno vzdušje bo naslednji trenutek v hiši, kako se boš moral naravnati, da jo poceni odneseš in včasih je prav prijetno, toplo, že naslednji trenutek pa… nikoli ne veš.
To čutenje negotovosti in ne-varnosti vaju je zelo globoko zaznamovalo. Prenesla sta ga v zakonski odnos in na tej osnovi že dvajset let gradita odnos, ne da bi sama vedela zakaj. Ker svojih otroških bolečin nista prečutila, vaju na nezavednem nivoju še vedno zelo močno povezujejo in vodijo. In ta ista čutenja so sedaj prevzeli otroci in postali njihovi nosilci, kar pomeni, da bodo najverjetneje v življenju gradili odnose na tej osnovi. Ne bi želela, da to zveni kot krivda vama, saj sta tudi sama ujeta v začaran medgeneracijski krog negotovosti, strahu in stavka: pri nas se nikoli ne ve.
Odnos na osnovi teh čutenj lahko funkcionira dokaj vredu, včasih zelo dobro, včasih slabo in ni nujno da pride do ločitve, saj je to način, na katerega partnerja najdeta stik na osnovi otroških čutenj, oz. čutenj, ki so bila prisotna doma. In ta stik lahko traja celo življenje. Lahko pa se nekega dne odločiš, da boš pospravil svojo staro prtljago, odvrgel stara oblačila in nakupil nova, saj te to, kar je staro ne zadovoljuje več.
Ustvariti nov svet, nekaj kar je tvoje oz. samo vajino, je nekaj toliko enkratnega in neponovljivega, da je to pot, ki jo je vredno ubrati. Poiskati nov, svež, drugačen svet, ki pripada samo vama in je sproščen in kreativen. Vedno obstaja ta potencial v odnosu. Na nas pa je, ali dovolj verjamemo vase, da zmoremo drugače in predvsem ali si dovolimo drugače, kot so naši starši in koliko stika z njimi bomo tvegali, če naredimo drugače? Kajti v odnosu, ki ga poznamo in nam je domač, je stik z domom, ki je toliko zavezujoč in globok, da ga večina nikoli ne preseže, saj predstavlja varnost.
Verjamem in vem, da zmoreta ustvariti odnos, ki je samo vajin in vama na tej poti želim vse najlepše.
Imejta se lepo.
Sabina Stanovnik
spec. ZDT
Midva- zakonski in družinski center, Ptuj
tel: 041/867-856
e-mail: [email protected]