Vztrajati?
Imam sledečo situacijo in vas prosim za mnenje.
Spoznala sem moškega, v času ko sva oba bila še v zvezi (sicer neporočena). Oba sva se zaljubila, vendar si tega kar nekaj časa nisva priznala, ko pa sva si, sva vedela, da morava oba najprej razrešiti svoji vezi, vendar je bila ljubezen tako močna, da sva vseeno imela razmerje. Jaz sem svojo vezo končala v enem mesecu, ko pa je on želel končati razmerje, mu je njegova partmerka povedala, da je že nekaj mesecev noseča. Dogovorila sva se, da počakava, da rodi otročka. Ko je rodila, ji je povedal,da ne zmore zveze, da se je zaljubil v drugo dekle. Mirno in sporazumno sta uredila zadeve, preživnino, ona si je tudi našla stanovanje, kamor je odšla z otročkom. Situacija je zdaj takšna, da imata urejene stike glede otroka, da ni nobenega nagajanja, problem pa je sedaj med nama. Namreč, on želi imeti nekaj časa za sebe, da bi razrešil negativne občutke v sebi (razpad zveze, otrok ne bo živel pri njemu, …), želi pa, da bi se vseeno slišala in videla; ne more pa mi dati prave zveze; torej skupnega življenja, družino, …, dokler ne bo razčistil sam s sabo. Mene je takšna reakcija presenetila, saj tega nisem pričakovala, ker sva res ves čas delovala skupaj, se o vsem pogovorila, sedaj pa rabi čas za sebe, pa niti ne ve, koliko časa. Hudo mi je, ker me še ne želi predstaviti doma ali prijateljem, čas z otrokom pa preživlja sam. On pravi, da bo drugače, da mi želi dati vse najlepše, in da rabi samo nekaj časa. Ne vem več, kako naprej, oziroma, ne vem, ali je prava moja odločitev, da sem ga prosila, da prekineva vse stike, dokler ne bo zmožen veze, saj se ne morem slišati in videvati, če nisva pravi par. Rekel je sicer, da mu ni vseeno in da mu je težko, da pa spoštuje mojo odločitev.
Hvala za vaša mnenja.
Lepo pozdravljeni!
V odnos ste vztopili z moškim, ki vam je dajal veliko upanja v skupno življenje. Nakar se je vse zapletlo z nosečnostjo njegovega dekleta. Kako vam je bilo ob spoznanju, da bo moški, ki vam je obljubil življenje, dajal upanje in vero, dobil otroka z drugo žensko? In po vsem tem, ko ste toliko vztrajali in vložili v ta odnos veliko truda, ostajate sami, vajina prihodnost pa zelo negotova, saj vaš partner, kot pravite, potrebuje čas zase, da razreši negativne občutke v sebi.
Postati oče je resnično velika odgovornost. Močne čustvene spremembe se dogajajo v njegovem svetu. Ko postaneš starš in prvič primeš v naročje svojega otroka, je to občutje toliko enkratno in neponovljivo, da te za zmeraj notranje spremeni. Veliko se mu dogaja v tem obdobju, zato najverjetneje resnično potrebuje čas zase, da si najde mesto v tej novi vlogi očetovstva.
Postavlja pa se mi vprašanje, kje ste ob vsem tem vi? Velik del sebe ste vložili v ta odnos, bili pripravljeni čakati nanj, sedaj se pa sprašujete, ali bo za vas ob njem še sploh prostor, ali še sploh upati. Odnos ste morda prekinili v upanju, da bo njegova reakcija drugačna, pa se je le strinjal z vami in rekel, da spoštuje vašo odločitev. Najverjetneje vam je zelo težko stati na razpotju te veze, ob tem pa ne veste katero pot bi ubrali naprej.
Vzemite si čas zase in razmislite o tem, kaj resnično želite od partnerskega odnosa v bodoče. Tudi sami postavite meje v smislu vaših zahtev in pričakovanj. Sedaj ima vse adute v rokah vaš partner. Vi čakate nanj, vi ste negotovi, vi hrepenite, razmišljate o vajinem odnosu, on je pa medtem nekje drugje in ureja svoje življenje. Kako ste s tem? Koliko še želite stvari peljati naprej na ta način tudi v bodoče. Vztrajajte pri tem, da dobite odgovore od njega, ki vam prebujajo dvome. Naj vam pove, ali želi nadaljevati to vezo, ali ne, kaj pomeni zanj to čakanje in kako dolgo? Povejte mu tudi, kako se ob vsem tem počutite tudi vi. Predvsem pa, poskušajte slediti svoji intuiciji in svojim občutkom. To kar vi čutite, je zagotovo pravi odgovor. Zaupajte si.
Vse dobro vam želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik
spec. ZDT
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
tel: 041/867-856
e-mail: [email protected]
Se bo našel kak pisec ki te bo pošteno okaral, te etiketiral… No, sam ti bom le dal kratko prognozo: s teboj ne bo nikoli !!!
Umaknil se je v svoj svet, zaradi česa ti je menda jasno, obstaja relativna možnost da bo šel “nazaj” k njej in svojemu otroku. Tebi se bo ustvaril občutek izkoriščenosti in zavrženosti, toda izmik vajinemu odnosu bo njegovo spoznanje da je kiksnil In kiksnila si tudi ti; predstavljaj si sebe nosečo in nekoga ki tako ravna s teboj. To želiš od življenja ? Beda.
Pozdravljeni Goldengirl,
ja, zmeda, zapletenost, razcepljenost, brezizhodnost, dvomi, negotovost in veliko vprašanj… Razumem vas in v precej težkem položaju ste se znašli. Ko človek bere vašo zgodbo, dobi občutek, da se je vse odvijalo v pravo smer…, tako ste najbrž tudi sami čutili… nato pa šok! Še vztrajati? Zaključek zgodbe? Najbrž se sprašujete, “ali je bilo vredno, morda bi bilo bolje, če bi ostala s prejšnjim”, tudi “koliko časa naj ga čakam”.., ipd. Trenutno je najbolj izrazit vaš (in partnerjev) občutek razcepljenosti. Iti nazaj ali naprej? Ostati ali oditi? Z drugimi besedami bi temu lahko rekli negotovost, dvom, strah, nemir, napetost, nemoč. Kaj narediti? Ste se odločili prav, ker ste prekinili stike s partnerjem? Rekla bi, da vse odgovore že poznate.
Dejstvo je, da gre v vašem primeru za nezvestobo, afero oz. prevaro, čeprav navzven izgleda, kot da je bilo vse obojestransko in sporazumno dogovorjeno, da ste se vsi z vsem strinjali. Prišel je namreč čas, ko bo potrebno sprejeti odgovornost za nekatera dejanja. Odgovornost za lastno počutje, stanje, mišljenje in vedenje. Vsak odrasli je namreč odgovoren zase in za odnos, ki ga soustvarja z drugim. Vsak odnos vselej prinese nekaj pozitivnega, pa tudi kakšne manj pozitivne izzive. Sprejeti boste morali odgovornost za to, kje ste zdaj in kaj boste s svojim življenjem v prihodnje. Vaš partner je sprejel odgovornost za svojega otroka (kot oče), kar je bilo pričakovati in ste bili s tem seznanjeni.
Predpostavljam, da ste bili (tudi vaš sedanji partner) v prejšnjem odnosu nesrečni in nezadovoljni, v nov odnos ste odšli z upanjem, da bo bolje. In je bilo. Zaljubljeni, srečni, kot sami pravite “sta res ves čas delovala skupaj, se o vsem pogovorila”. Na začetku je bilo samo lepo. Zdaj ste pa vstopili v bolj realno dimenzijo življenja. Ko boste morali sprejeti nekaj odločitev zase in za svoj odnos z partnerjem. V obdobju zaljubljenosti je človek pripravljen ustreči v vseh merilih, se prilagoditi v celoti, narediti vse za drugega (npr. zapustiti partnerja), ugoditi v marsikateri stvari, občutki so izjemni, nezamenljivi, vse se da dogovoriti…itd. Sčasoma pa te momente zamenjajo bolj realni občutki in videnja, ki so bila sicer ves čas prisotna v vajinem odnosu, ampak zaradi zaljubljenosti bolj prikrita. In to se je zgodilo pri vama.
Z rojstvom otroka se je t.i. mehurček zaljubljenosti razblinil. Vajin odnos se je napolnil z mešanimi občutki, dvomi, negotovostjo, nezaupanjem… naselila se je težnja po razrešitvi preteklih bremen. Vajina odhoda iz prejšnjih zvez so bila predvsem beg v nov odnos (tako jaz to vidim). Čeprav ste odšli iz odnosa, ki vas ni osrečeval, vam ni prinašal zadovoljstva, upanja, morda ni bilo varnosti, zaupanja, ljubezni, pogrešanja…, morda niste zmogli vztrajati v odnosu, ki vam ni prinašal več smisla in je bilo lažje oditi, ste občutke nezavedno odnesli s seboj (tudi vaš partner svoje).
Morda ta prevara ni bila prvič. Prehajanja iz ene zveze v drugo so dostikrat način, kako ljudje (nezavedno) poskušajo pobegniti pred občutki nezadovoljstva v odnosu, saj je v aferah moč dobiti bolj pozitivne, npr. privlačnost, želenost in zanimivost za nekoga. Občutki prevar in neiskrenosti so v vaših odnosih prisotni. Prevara bivšega fanta, zdaj se verjetno čutite prevarani tudi sami: skupaj nikakor ne grejo vaše navedbe “sva se o vsem pogovorila” + “me še ne želi predstaviti doma ali prijateljem” + “pravi, da mi želi dati vse najlepše” (??). Toliko enega nezaupanja v vajinem odnosu je. Tudi to nakazuje na vajin beg iz odnosa v nov odnos. Bilo vama je tako težko, boleče, morda sta bila razočarana, da sta svojo stisko z občutki zaljubljenosti potisnila v ozadje, zdaj pa se je v odnosu znova izrazila. Treba bo spregovoriti. Čimprej: iskreno se pogovoriti o vsem, zlasti pa o tem, kako se drug ob drugem počutita.
Vem, da veste, da se boste morali sami odločiti. Odločiti se, kaj želite zase. Verjetno je v tem trenutku čas res tisti, ki bo zacelil rane. Imate pa še močna dejstva, ki jih ne zanemarite. Vaš partner bo vedno povezan s svojo prvo partnerico, s katero imata otroka. In vedno bo oče temu otroku. Začnite razmišljati o sebi, kaj želite podariti sebi, kakšen odnos vas osrečuje. Karkoli se boste odločili, bo prav. In karkoli se boste odločili, zdržite in vztrajajte v tistem. Odločite pa se v skladu s tem, kar čutite, ker edino to vas bo vodilo. Če ste v tem obdobju čutili, da vam je lažje, če prekineta stike, je bilo pač to za vas prav in iskreno do same sebe.
samo ne se slepiti, da bo nekoč lepše, boljše, drugače…. Če ste pripravljeni vlagati v vajin odnos, potem bo, ne pa upati “na suho” in sčasoma znova oditi. Je neiskreno za vaju oba in si ne zaslužita.
Zaenkrat vam lahko napišem le toliko. Vas bom pa spremljala. želim vama vse najlepše in srečno.
“Vztrajajte pri tem, da dobite odgovore od njega, ki vam prebujajo dvome. Naj vam pove, ali želi nadaljevati to vezo, ali ne, kaj pomeni zanj to čakanje in kako dolgo? Povejte mu tudi, kako se ob vsem tem počutite tudi vi.”
S partnerjem sva se velikokrat pogovarjala o nastali situaciji. Povedal mi je, da želi nadaljevati najino vezo, saj me ne želi izgubiti,torej, da se vidiva, slišava, greva kam skupaj, da pa je prehitro, da bi me predstavil doma ali da bi zaživela skupaj (živi v hiši skupaj s starši). Da mu je hudo zaradi otročka in se mora privaditi na nastalo situacijo, konkretnih občutkov ni znal opisati. Da upa, da bo čimprej razrešil občutke v sebi, da bova lahko skupaj, vendar natančno koliko časa bo potreboval, ne ve. Zmedena sem in v dvomih, saj bi tudi sama rada dobila takojšnje in konkretne odgovore, da bi se lažje odločila. Ko sem ga sama vprašala, ali potrebuje več kot pol leta, je rekel, da toliko časa ne.