Lep pozdrav!
Stara sem 15 let in se pred približno 10 meseci izgubila dedka, ki mi je res veliko pomenil.Vsak dan se spomnim naj in zaradi tega tudi veliko prejokam.Sedaj ko se bližajo božični prazniki mi je še posebej hudo, ker se spominjam prejšnjega božiča, ko sta skupaj z babico prišla na večerjo.spominjam se dni, ko me je vsako jutro peljal v vrtec.Ko je nam,vnukon, propovedoval različne zgodbe in opisoval dogodke iz njegovega mladosniškega življenja.
Večkrat ko sedaj obiščem babico imam upanje da bom dedka ponovno videla.Ko včasih prebiram zvezek v katerega si je vsak dan zapisoval stvari mi solze kar same od sebe stečejo po licu.
Na pogrebu sem bila povsem odsotna, preprosto nisem več mogla jokati..vendar sem jokala znotraj in še zdaj jočem.od začetka se sploh nisem zavedala da ga ni vel med nami, to je prišlo še le čez čas.Ko sem za njegov rojstni dan obiskala njegov grob sem na pokopališču ostala skoraj uro.jokala sem..mu pripovedovala stvari, ki so se zgodile.
Zelo ga pogrešam in božični prazniki bodo zame velik izziv.vem da mi bo nekaj manjkalo..manjkal mi bo dedek!!!DEDEK..VEDNO BOŠ V MOJIH MISLIH..SPREMLJAL ME BOŠ POVSOD..RADA TE IMAM.IN ZELO TE POGREŠAM!!!

Janja1,

hvala za besede tolažbe, ki si mi jih namenila spodaj.

Nisi sama deklica, tvoji žalosti se pridružujejo tudi naši vnuki, veliko jih je, od čisto malih do tistih večjih, ki so danes zjutraj izgubili dedka.

Naše zadnje slovo bo v četrtek ob 14.30 uri.