Prosila bi vas za kratek opis terapij za pare, ki so se znašli pred nerešljivimi problemi in potrebujejo strokovno pomoč.

Tudi s patrnerjem sva se znašla v taki situaciji, verjetno pa bi tudi koga drugega tema zanimala.

Hvala.

Pozdravljena

Nisem ravno prepričan, da ima smisel podrobno opisovati potek terapije za pare. Treba je upoštevati, da je modelov oziroma vrst terapij za pare veliko in se med sabo lahko kar precej razlikujejo. Moderatorji tega foruma delamo po modelu relacijske družinske terapije. Bom poskušal zelo na kratko in čim bolj enostavno napisati, kaj in kako želimo doseči na terapiji, brez da bi razlagal teoretične osnove našega modela.

Morda se bo tole bralo malo čudno, toda prvi cilj je med partnerjema narediti mejo. Šele razmejitev med partnerjema omogoča, da se toliko umirita, da začneta postopoma zaznavati, kaj sem jaz, kaj je drugi in kaj je odnos. Odnos namreč nista partnerja, ampak je odnos nekaj, kar ustvarjata in to vsak dan znova. Tako postavljena meja počasi omogoči, da partner bolj loči sebe in predvsem svoja čutenja od drugega, s tem pa da tudi začne prevzemati odgovornost za to kar čuti, misli in počne. Vse troje namreč počnemo vedno sami in če želimo svoje življenje spraviti v red, moramo za to prevzeti odgovornost. Če čutimo, mislimo ali počnemo stvari, ki nam niso všeč oziroma nas ne vodijo tja, kamor želimo, je to povsem naša stvar, saj o tem vsakič znova odločamo sami. Ko se vsaj eden od partnerjev neha obnašati v smislu “ti si kriv, da se jaz tako obnašam (do tebe)”, je pripravljen prostor za spremembo v odnosu. Terapija ni dajanje nasvetov, saj par običajno kar ve, kaj bi bilo treba storiti, ampak tega ne zmoreta. Zato skozi proces terapije poskušamo ojačati vsakega od partnerjev, da bi bil sposoben ustaviti svoje avtomatske odzive in najti drugačen odgovor v povsem enaki situaciji. Običajno namreč ni toliko problem, da ne vemo kaj narediti, kot to, da nas nekaj “sili”, da naredimo drugače. Na terapiji poskušamo priti do tistega “nekaj”, odkod in zakaj izvira. Ko pridemo do vzroka, običajno ta prisila popusti, hkrati pa se tudi poveča nadzor posameznika nad njo. Tako vsak zase okrepljena partnerja si v odnosu upati biti bolj pristna, taka kot sta v resnici. Nehata drug od drugega zahtevati nemogoče, običajno tisto, kar bi jima morali dati starši. Na drugi strani pa začneta od sebe in od drugega bolj odločno toda brez kritike in prisile pričakovati tisto, kar bi morala vlagati za uspešno in zadovoljivo zvezo.

Zgoraj napisano je res zelo poenostavljeno in samo del celotnega procesa terapije. Upam, da boste vseeno uspeli dobiti vsaj približno sliko o namenu terapije.

Zahvaljujem se vam za odgovor.