partner ne želi otrok
S partnerjem sva skupaj 11 let, zadni dve leti skupaj ziviva… pred dobrima dvema tednoma je rekel, da je razmislal, da ne zeli vec biti z mano in da bi sla narazen. Pričakuje, da se izselim iz stanovanja, katerega lastnika sva 50/50 in mi bo izplačal moj delez. Jaz ga imam še vedno rada in ne morem preboleti, da greva narazen. Stara sem 31 let (on 32) in zdi se mi, da sem ze celo zivljenje z njim in rada bi, da bi tako tudi ostalo. Poleg tega sem te dni ugotovila, da sem noseca. Partner je ze nekakjkrat rekel, da ne zeli otrok in tudi zdaj od mene ričakuje, da naredim splav. Jaz si otroka zelim in ne bi rada naredila splava. Kaj naj naredim?
Levinja77
Samo nekaj vrstic, v njih pa toliko stiske. Nosečnost, ki bi morala biti nekaj lepega in veselega in naj bi par povezala, vam zdaj to stisko samo še povečuje. Rad bi vam dal nasvet, kako rešiti to, kar vi želite, pa ga žal nimam. Partner se očitno ni odločil naenkrat, ampak je odločitev v njem zorela dalj časa. Ali je kakšna možnost, da si premisli? Bi bilo za vas (in otroka!) sploh dobro, če bi si premislil zaradi otroka. Upam, da ne razmišljate v to smer. Naj bo še tako težko, poskušajte sprejeti, da se ima vaš partner »pravico« odločiti, kot se je. Predvsem pa poskušajte sprejeti njegovo odločitev. Vem, da vas je strah življenja brez njega, da čutite, da ga imate še vedno radi. Toda vi morate naprej tudi brez njega, se nekako pomiriti. Pred vami je namreč zelo pomembna odločitev. Po tem, kar vam je povedal partner, se o otroku odločate povsem sami. Na nek način je naboljše zagotovilo, da se boste odločili prav, če pri tej odločitvi partnerja čim bolj pozabite. Bojim se, da vam pri tem ne more nobeden kaj dosti pomagati. Bi vam pa pomagalo, da se v tej težki situaciji naslonite na ljudi, ki so vam res blizu. Če takih ni ali če to ne bo dovolj, si poiščite pomoč terapevta. Čeprav se boste morali odločiti sami, bi vam zelo prav prišlo vsaj malo trdne opore, da bi lažje zdržali in našli nekaj miru.
Res je težko sprejeti, da te zapušča partner, s katerim ste preživeli 11 let in ki ga imate še vedno radi. Ampak, ali si res želite še naprej življenja z nekom, ki vas želi izplačati iz skupnega stanovanja in si z vami ne želi imeti otroka? Ste se zaradi njega res pripravljeni odpovedati tako dragoceni izkušnji, kot je biti mati? Kakor koli je težko, na koncu ni pomembno, koliko ga imate radi. Pomembni so predvsem odgovori na prejšnji dve vprašanji. Želim vam toliko moči in miru, da jih najdete – take, ki bodo pravi za vas.
TI želiš to in to … Vendar ON tega ne želi!!! V zvezi sta dva. Poslušaj kaj ti govori! Ne mara te več, ne ljubi te več, ne želi biti s tabo!!! SLIŠIŠ? Na lep način ti govori, pa bi ti moral na grdi, glede na tvoje razmišljanje. Ne razumem žensk, ki tako razmišljate. Jaz bi bila v Ameriki jutri, če bi meni moj partner danes rekel, da me ne mara več! Ker bi bilo pri teh letih še celo življenje pred mano, s tem pa tudi vse možnosti, da najdem nekoga, ki me bo imel rad, me bo cenil in s katerim bova oba lahko srečna! Premakni svojo “ritko” in naredi nekaj zase!!!
Kaj bo z otrokom je tudi tvoja stvar, vendar če ga obdržiš, bi bilo zelo fer od tebe, da ne računaš na njegovo podporo!
Ti naredi to kar si ti želiš,tudi on ne gleda na tvoje želje,vendar dobro razmisli in si odgovori na sledeča vprašanja,sem zmožna otroka preživljati sama,če nebo želel sodelovati fin. in vzgojno,sem zmožna se odpovedati ustaljenega načina žvilenja,sem zmožna iti skozi probleme,ki bodo nastali,ko mu bom povedala,da bom otroka obdržala,če se boš odločila tako in še najbolj pomembno vprašanje,bom otroka obdržala,ker si to res želim in sem pripravljena na ljubezen, vzgojo in vse kar paše zraven ali ker mislim da bom s tem obdržala partnerja.Če se odločaš za otroka izključno zaradi sebe potem lahko računaš,da bosta skupaj z dojenčkom zmogla.Če pa se odločaš za otroka iz drugih razlogov(obdržati partnerja)-so ti razlogi napačni.
Vso srečo
Draga Levinja!
Življenje te je postavilo na hudo preizkušnjo, želim ti, da bi jo rešila v dobro vseh vpletenih.
Če se boš odločila za rojstvo otroka, mislim, da bi bilo zelo človeško od tvojega partnerja, da se izseli on iz skupnega stanovanja in da ostaneš ti v njem.
Zato bi se na tvojem mestu začela pogajati v to smer. On želi oditi iz razmerja, pa naj se on fizično izseli.
Vse dobro!
Težka situacija, prav res. Bolj fair bi bilo, da ti (v tvojem stanju) ostaneš v stanovanju in da on gre.
Ljubezen je verjetno umrla na njegovi stani. To je hudo zate, kar povsem razumem. Kar zadeva obdržati otroka dobro premisli – to je velika odločitev, verjetno največja v življenju in nepovratna.
Če malo bitjece v sebi obržiš, bo to tvoj otrok, tvoja vsakdanja skrb, veselje, sreča in odgovornost. Če se odločiš v nasprotno smer, morda ostane večna praznina in žalovanje.
Vedi pa, da tvoj nosečnost ne more biti razlog ali podlaga, da te on spet začne ljubiti. Moški, ko se enkrat odločijo, se odločijo. Tudi, če “na silo” ostanejo, to ni srečen zakon, temveč umiranje na obroke.
Bodi močna zase in za svojega še nerojenega otroka! Držim pesti zate!
Jaz bi na tvojem mestu obdržala otroka. Če hoče iti, na gre. Zdi se mi primerno, da v stanovanju ostaneš ti. Kakšen človek nosečo žensko meče iz stanovanja, nimam besed. Zmogla boš. Tudi brez njega.
Ni vse črno – belo. Kako pa se je zgodilo, da si noseča, čeprav on ni skrival tega, da si otrok ne želi? Nesreča? Namerna nesreča?
Če je to drugo, potem je jasno, da je jezen, saj te on ni prinašal naokoli, kar se tiče pričakovanj do prihodnosti.
Morda pa kljub vsemu čez čas uspe, ko se zadeve umirijo, ko ga jeza mine in ko bo videl štručko. Kdo ve. Bilo je na rizik, posledice pač moraš sprejeti. Tudi v primeru, da ga niti štručka ne bo ganila. Tvoja želja ni dovolj, da bi se to zgodilo. Kakorkoli že, otrok je še najmanj kriv, zato zdaj nisi ti v prvem planu, pač pa to, kakšno življenje boš nudila otroku. Odločaj se temu primerno.
Če te ne mara več te ne mara – žal tukaj ne moreš naredit nič. Očitno je nardil ta korak dobro tebi preden te je začel varat.. Mlada sta zečela – očitno hoče živet še sam drugače kot partnersko.
Če si želiš otroka ga imej – nihče in res NIHČE ti ne more odvzet te pravice, volja je tvoja telo je tvoje…
Sicer pa, če čutiš, da bi bila rada mami bodi! Veš kako lepo se bosta imela – z tipom ali brez, z njegovo podporo ali brez.
Drži se in javi se še kaj – držimo s tabo!
ja, seveda imej otroka za katerega ti je že prej govoril,da ga ne želi. Vrži ga ven iz stanovanja,ker si noseča in ga dooobro “olupi” za preživnino. Mislim,kakšne ženske pa ste,? vedno bolj sem na strani moških.Potem bo prasec,peder in ne vem kaj še vse, ker ne bo imel časa za otroka čez vikend. On tebi nebi naredil kaj takega.
Kako lahko rečete ,če želiš otroka -imej ga. Ja,sama ga imej ne išči od njega nič.Takrat bi ti bila prava ženska, zame.
No dej zoja,otroka naredita dva,če ne želiš z nekom otroka in če dvomiš v kontracepcijo ,pač ne sexaš ne in še bolje,ko ugotoviš da ti ni do nekoga,greš še isti moment,ne da ga veselo še par mesecev vlečeš za nos in veselo sexaš z njim-a to pa je odgovorno.In kot vem,čustva ne izginejo kar čez noč,je proces imenovan ohlajanje čustev.
se pa stinjam s teboj,če ne želi on otroka,naj dobro razmisli ali ga je pripravljena in zmožna sama vzgajat in preživljat.Samo za to se gre.za samostojnost,možnost otroku ponuditi kar rabi in kar si zasluži,predvsem ljubezen in skrb,pa tudi hrano,obleko itd..lp
draga levinja, sama zase razmisli, kaj si želiš sama. če si si zamislila, da boš nekoč živela lepo življenje z družino in otroci, in če si otroka zares želiš,ga obdrži, na partenrja pa nikar ne računaj, saj ti je odkrito povedal, da ne želi več biti v razmerju s tabo, in v tolažbo, je še veliko frej čudovitih moških, ki se boto trgali zate. jaz bi partnerju neskončno zamerila, če bi rekel, da ne želi imeti z menoj otrok in bi bil to zadosten razlog, da bi odšla od njega, če ti pa poleg tega še sam reče, da želi končati zvezo,bi pa tekla stran na vso moč. glede otroka se boš morala odločiti sama, stara si dovolj za tako odločitev, pa naj ti bo v tolažbo dejstvo, da je malo otrok načrtovanih in resnično zaželenih že od samega začetka, tudi mene je nosečnost neprijetno presenetila, pa sem se odločila po svojem srcu in še vedno sem si hvaležna, da sem takrat poslušala samo svoje srce in nikogar drugega, nobenih dobronamernih nasvetov prijateljic, ker v vsaki situaciji posebej se mora človek odločiti po svoje…. , glede prebolevanja partnerja, pa sem nekoč prebrala, da zvezo lažje preboli tisti, ki se odseli v drugo okolje, ker v starem okolju te vse spominja na prartnerja in tako težko presekaš zvezo s pretekjlostjo, tako, da če imaš možnost, se izseli k staršem ali prijateljici, v miru razmisli in se odloči kot ti pravi srce. pa srečno!!!
Moški, ki ne želi otroka, tudi poskrbi za to, da ga ne naredi. To, da ženska zanosi kljub temu, da on otroka “ne želi”, ga ne odvezuje odgovornosti.[/quote]
Recimo, da obstaja zaupanje med partnerjema. Recimo, da ženska pove moškemu, da ima tabletke. Recimo, da ženska tabletke “pozabi” jemati. Kje točno je tu krivda moškega, razen v tem, da je verjel ljubljeni osebi?
Drugo je, če se špilata umakni se varianto. Tu bi se pa lahko pogovarjali o deljeni krivdi.
Otrok ti bo polepšal življenje, če se boš odločila obdržati ga. Na partnerja, ki pa tako govori glede vajine veze, kljub tvoji nosečnosti, pa poskusi pozabiti, saj ti ne bo mogel nikoli stati ob strani. Samo nikar ne računaj nanj. Raje se skoncentriraj na svojo nosečnost. In vse bo še vredu. Boš videla.
Moški, ki ne želi otroka, tudi poskrbi za to, da ga ne naredi. To, da ženska zanosi kljub temu, da on otroka “ne želi”, ga ne odvezuje odgovornosti.[/quote]
Recimo, da obstaja zaupanje med partnerjema. Recimo, da ženska pove moškemu, da ima tabletke. Recimo, da ženska tabletke “pozabi” jemati. Kje točno je tu krivda moškega, razen v tem, da je verjel ljubljeni osebi?
Drugo je, če se špilata umakni se varianto. Tu bi se pa lahko pogovarjali o deljeni krivdi.[/quote]
No ja to je igra mačke z mišjo,moški še vedno lahko pazi pri izlivu,kar pa spet ne garantira recimo oploditve.Se strinjam tu se gre potem za načrtovanje nosečnosti z ene strani-s strani ženske.Ampak ko se otrok rodi,mora sprejeti odgovornost hotel -ne hotel,že pravni sistem nalaga tako.Pustimo to da se nekdo počuti izigranega.Otrok ni kriv in je človeško bitje za katerega je treba poskrbeti,bil željen ali neželjen -zasluži si skrb in ljubezen.Naj staši sami plačujejo svoje grehe in ne nedolžno bitj,ki se je pač moralo roditi.
Moški, ki ne želi otroka, tudi poskrbi za to, da ga ne naredi. To, da ženska zanosi kljub temu, da on otroka “ne želi”, ga ne odvezuje odgovornosti.[/quote]
Recimo, da obstaja zaupanje med partnerjema. Recimo, da ženska pove moškemu, da ima tabletke. Recimo, da ženska tabletke “pozabi” jemati. Kje točno je tu krivda moškega, razen v tem, da je verjel ljubljeni osebi?
Drugo je, če se špilata umakni se varianto. Tu bi se pa lahko pogovarjali o deljeni krivdi.[/quote]
Moje mnenje je pač, da mora tisti partner, ki ne želi otroka, tudi poskrbeti, da ne pride do zanositve. To še zlasti velja za par, ki glede želje po otroku ni usklajen. Levinja in njen partner sta že taka. On je večkrat rekel, da ne želi otroka, pri tem je vedel, da ga ona želi, pa je očitno vseeno pričakoval, da bo ona poskrbela za to, da bo obveljala njegova želja. Če to ni nezrelo, potem ne vem, kaj je. Če se bo Levinja odločila otroka obdržati, je on po zakonu dolžan zanj (vsaj finančno) skrbeti. In edino tako je tudi prav.
ČAo levinja
PRvo bi ti rad rekel BODI MOČNA, NASMEJ SE :D.
Js sem proti splavu bil vedno, otrok je nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi. Pa ni važno ali si sama ali z partnerom.
Ne poslušaj drugih, poslušaj svoje srce, odgovor boš našla samo tam.
Nihče ti nemore povedati pravi odgovor, nihče te nemore obsojat.
To je tvoje življenje. Vsak odloča sam za njega
Moj nasvet.
Odseli se in začni z nova, korak po korak.
Želim ti vse najbolše in veliko lepih trenutkov z bebico če se tako odločiš.