Najdi forum

Joj, kako sovražim prihajajoči mesec. V meni so se ponovno obudili vsi lanskoletni občutki, vse sanje in misli, ki sem si jih naskrivaj ustvarila, za letošnje leto, ko bi se naša družinica prvič skupaj veselila prihajajočega leta. Tako pa sva ostala sama. Najraje bi se nekam zavlekla, stran od vsega tega blišča in se vrnila, ko bi bilo vsega konec.

Ko sem bila včeraj v trgovini, polni novoletnih okraskov, igračk, smrekic, sem komaj zadrževala solze. Nisem imela moči, da bi še naprej gledala vse to, zato sem se samo obrnila in odšla. V sebi sem začutila, kako močno jo pogrešam, kako bi jo rada stisnila k sebi, jo poljubila in ji povedala kako rada jo imam.

Danes pa nekaj gledam v mobitelu in naletim na shranjene sms-e, ki sem jih dobila ob rojstvu hčerkice. Takoj so mi prišle solze na oči in tisti boleč občutek v srcu. Sploh ne vem, kako bom preživela ta dva meseca. Vsa tista bolečina se je vrnila.

Draga moja pikica, zelo, zelo te pogrešam in vsak dan mislim nate

Moje izkreno sožalje!

Preživela boš, ker zmoreš, tvoja hčerka pa ti daje moč.Tudi jaz sem mislila, da bomo letos imeli miklevža, pa božička, pa sva ostala sama in nekako, čeprav je velikokrat hudo, lezem naprej!

Želim ti čimbolj mirne prihajajoče dni in predvsem mirne noči

škratek

Pozdravljena mamica*

Tudi jaz se bojim prihajajočega meseca. Strah me je že bila 1. novembra in sem nekeko preživela. Ni bilo lahko, je pa hvala bogu mimo.
Tale december pa tudi mene zelo skrbi. Zame bo prvič, da bo imel žalosten priokus, kljub veselju, ki bi ga naj doživljali ta mesec. Imamo tudi kar nekaj rojstnih dni, vključno z mojim in moževim. Bojim se vsakega slavja posebej, ker bi jaz najraje nekam odšla in ne sprejemala obiskov. Še najbolj me je strah božičnega večera, ko bo potrebno postavit smreko in jaslice, že zaradi prvih dveh otrok. Upam, da mi bo uspelo iti čez vse to. Da bom vzdržala, da se ne sesujem.

Tudi tebi želim veliko moči, da preživiš praznike, ki imajo za nas grenak priokus.

LP
Silvya

Mamica, zdi se mi kot bi to kar si napisala ti pisala jaz…
Moji občutki so namreč enaki. Peče in boli v prsih in bolečina ne pojenja.

Želim ti da prihajaoče praznike preživiš s čimmanj grenkobe v srcu, tvoja punčka je s tabo!

Mamica ,tudi zame prihaja 21.12 ,ko sem se “poslovila” od našega fantka ,ki je bil v trebuščku 4mesece.In ta datum 21.12 je bilo točno pol leta odkar smo pokopali našo princesko Ajšo.Vedno bolj se približuje 21.12 ,vedno bolj me grabi panika.Pa ne morem si pomagat.Sedaj ,ko še imam mesec dni do objema naše novorojenke ,sem jaz potrta in žalostna.Resnično me je strah tega datuma.

Ajša in moj mali fantek ,lepo vama naj bo!

http://www.mojalbum.com/pikicaaa

New Report

Close