Pozdravljeni!

Ne vem če je to pravi forum, vendar….moram dati ven iz sebe, drugače….mogoče mi celo lahko kdo pomaga s kakšnim nasvetom.
Živim doma v hiši staršev. V mansardi sem si uredila stanovanje, iz povsem lastnih finančnih virov. Imam še brata in sestro ki živita v spodnjem stanovanju z mamo. dokler sem bila sama sem dajala po 100 EUR stroške (položnice, hrana….) Pred 5 meseci se je pa k meni preselil fant. In od takrat naprej so se začeli problemi. S fantom sva plačevala po 140 EUR za položnice (znesek vseh položnic pa je manjši od tega zneska). Pred nekaj dnebvi pa je mama milo rečeno ˝ponorela˝ in je mojemu partnerju rekla da naj gre k svoji bivši ženi in otrokom, da jaz si bom že našla drugega. No sedaj je pa on pravi da ne misli prispevati niti EUR-a več kot znaša nejgov del, če znesek vseh položnic razdelimo na 5 delov. In sedaj sem jaz lepo med dvema ognjema. Na eni strani mi on teži da dava preveč, na drugi strani pa posledičnno da dava premalo. V glavnem za znoreti!!!!! Vem da mi bo marsikdo svetoval da nej grem. Saj bi res najraje šla, samo v stanovanje sem vložila več miljinov SIT.
Zanima me kako imate tisti ki živite doma urejeno plačevanje stroškov? Plačujete samo svoj del položnic ali morate plačati tudi stanarino?

LP!

P.

Polona 31

Kot ste opisali vse skupaj, vas je lahko razumeti, da vam je za znoret. Stanovanje, v katerega ste s takim veseljem in pričakovanjem vlagali miljone, se je spremenilo v kletko, če ne celo past, iz katere izgleda, da ni izhoda. Če ne bi bilo te za vas zelo velike investicije, bi morda uspela še oditi, tako pa…

Malo verjetno je, da se pravi prepir med mamo in partnerjem dejansko odvija glede višine stroškov. Mama je partnerju jasno pokazala, da je nezaželen. Partner to čuti in si poskuša preko ultimata glede višine vajinega dela plačila povrniti spoštovanje. V bistvu pa je s tem postavil ultimat vam: ali ona ali jaz! Želi vedeti, ali živi v vašem stanovanju ali v hiši vaših staršev. Išče tisto podlago in varnost, ki bi mu omogočila, da bi ostal z vami v vašem stanovanju in hkrati ne bi izgubil samospoštovanja. Zato namesto vas bije bitko z mamo (starši), ki sploh ni njegova in v kateri nima nobenih možnosti, da zmaga. Ker je ta bitka vaša: za vašo samostojnost, spoštovanje vas in vaših meja s strani staršev, za pravico, da si sami izbirate partnerja in da se starši v to ne vmešavajo. Samo vi lahko zmagate, partner vam pri tem lahko samo pomaga in vas podpira. Težko mi je karkoli konkretnega svetovati, saj ste res v težki situaciji. Toda, kakor koli boste vse skupaj obračali, mislim, da boste na koncu vedno prišli do iste dileme, do dveh osnovnih možnosti. Prva je, da boste staršem zmogli postaviti jasno mejo na vhodu v vaše stanovanje, kakor tudi na vhodu v vaše intimno življenje, ki se jih čisto nič ne tiče in ob tem uspeli z njimi ohraniti vsaj toliko korekten odnos, da bo vajino življenje v hiši staršev na spodnji meji, ki sta jo s partnerjem pripravljena tolerirati. Prvi del naloge (postavljanje meja) je izključno in samo vaš, zato je na nek način lažji, saj je vse odvisno samo od vas. Drugega dela (korektni odnos s staršema) pa žal ne morete izpeljati sami, zanj rabite tudi odgovorne in zrele starše. Ne vem, ali jih imate oziroma ali bodo to še pravočasno postali. Če niso oziroma ne bodo, se boste težko izognili drugi možnosti, da se umaknete iz »norišnice«. Vem, da vam je na to možnost zaradi vloženih milijonov groza sploh pomisliti. Veliko »nemogočih« staršev popusti in se na nek način spametuje šele, ko začutijo, da gre zares in da je njihov otrok tako odločen zavarovati svoje meje, da ga bodo povsem izgubili, če jih ne bodo začeli spoštovati. Morda se bodo vaši spametovali šele tisti hip, ko vam bo vsega skupaj tako dovolj, da boste v sebi jasno začutili, da ste se za svoje življenje in zdravje pripravljeni odpovedati tudi tistim milijonom. Zato se odločno postavite zase, za svoje meje in vztrajajte. Želim vam, da se vse skupaj izide tako, da obdržite sebe, svoj mir, stanovanje in – starše.

Vi ste tisti, ki morate staršem postaviti mejo.

Plačujte del položnic, ki ga morate (zase in partnerja) in nič več. Če bodo starši zahtevali več povejte, da ste vložili milijone v stanovanje (ki očitno ni pravnoformalno vaše, sicer ne bi bilo te dileme) in da naj si vsakomesečno najemnino odštevajo kar od tega. Vi jo imate znekaj milijoni plačano za kar nekaj let.

Glede položnic in vsega tega, je itak zbrka in ne bi sedaj o tem, bi pa tudi jaz poudaril lahkomiselnost in naivnost španovije s starši in vlaganja v obnovo stanovanja tik nad njihovomi glavami. Ne bi ti rad očital neumnost početja, ker sem sam še slabši, bi pa ti rekel to, kar bi si želel, da se tudi meni, ko ga tako pihnem, da za nazaj nima smisla razpravljat, za naprej pa si boš morala omislit nek drug življenski kotiček, nekje drugje in kot pravi Izidor, pozabit na vlagane milijončke.

Pa je res problem denar? Stroški?

Kakšen je pa odnos med vama z novim fantom? Kako ga vi sprejemate? Kako sprejemate njegovo družino (katero mu očita vaša mama), kako on sprejema dejstvo, da je sedaj odvisen od nove punce?

Verjetno je on v večjih težavah kot vi. On je pustil verjetno otroke in ženo(partnerko) in šel k vam. Drugam nima kam. Vidi pa, da to ni bila dobra rešitev.
In ker ga to mori in ima slabo vest glede tega, da mora za novo življenje, za “svobodo” plačati tako ceno, da ga sekira zdaj še novopečena tašča….verjetno to vpliva na njegovo samozavest, ego.

Moški naj bi bil trdna opora za žensko…pri vama pa je ravno obratno. Odvisen je od vas, vašega gostoljubja in tukaj ni problemov, ker vi ga imate rada, si ga želite ob sebi…odvisen je pa tudi od lastnice hiše, to je vaša mama-ona ga pa nima rada in tudi boji se, da bo tudi z vami napravil nekaj podobnega, kot je z bivšo partnerko in otroci.
Če nima rešenih zadev od prej, je ob takih besedah vaše mame še bolj prizadet!

Mislim, da stroški niso stvar njega in vaše mame: stroški so stvar VAS in vaše mame(kot lasnice, verjetno).

Dobro bi pa bilo tudi pogledati stran vaše mame: (pogrešam očeta?), potem sta tukaj še brat in sestra. Če nimate lastniško urejenega stanovanja, je še vedno mamino, ne glede, koliko ste vanj vložila.
Dobra volja staršev je, če privolijo, da si otroci uredijo v njihovi hiši stanovanje! Dolžni starši niso odstopiti nadstropja otrokom!
Torej: vaša mama se je odločila (in je vedela, da prej ali slej bo tudi partner in otroci) odstopiti eno nadstropje vam in dokler niste imela partnerja, je bilo med vami vse OK.
Omenila ste stroške za hrano, zato sklepam, da niste živela čisto samostojno.
Zdaj je prišel v hišo moški, kateremu vaša mati ne zaupa. Ker ima družino od prej, ker je verjetno (upam) ločen, …mu vaša mama ne zaupa, boji se tudi za vas!
Odvisno, kakšne izkušnje ima vaša mati z moškimi? Tudi to zelo vpliva na odnos z novim zetom.
Verjetno želi kot mama, nuditi vsem trem otrokom enake možnosti in zato zahteva višjo stanarino, da bi pomagala še ostalima dvema otrokoma, ki očitno še nista samostojna….

V vsem skupaj imate vi še najmanj pri vsej tej stvari, ste pa za vse to (za probleme partnerja in mame) kot tarča, v katero mečeta vsak svoje puščice!

O stroških se pogovorite z mamo. O odnosih pa z vsakim posebej! Mami povejte, da zaupate temu moškemu, da ga ljubite in da naj ga poskusi sprejeti! Partnerju pa povejte, da se mora zavedati, da ni prišel živet v blok, ampak v družinsko hišo, katere lastnica je še vedno vaša mati in da če se ne boste mogli sporazumeti okoli stroškov, bo moral poiskati za vaju oba boljšo varianto! (če si seveda želi biti z vami…ali je pri vas samo zato, ker drugam nima kam iti)

Lp

Tukaj ni bistven problem denar. Problem je nadzor….nadzor nad mano, ki ga počasi izgublja. Če je ob meni moški spet mama izubi del nadzora nad mano in zato ga želi na neki način moja mama izgnati iz mojega življenja, pa naj bo vzrok denar, družina, otroci….v glavnem vzrok se najde če se hoče. Ker ona hoče da sem jaz vedno njena pridna punčka ki vedno vse uboga, ki vedno prikima, ko se ji kaj naroči….v glavnem čuti da izgublja oblast nad mano in zaradi tega je že prav panična

S partnerjevo družino se zelo dobro razumem, Njegova mama, sestri so me zelo lepo sprejeli.Brat in očepa sta bila od začetka bil bolj ostro nastrojena proti meni oz. najini vezi, vendar se sedaj z vsemi dobro razumem.

Tudi njegovi otroci so me lepo sprejeli, tako da se ne počutim izločena iz njihovega kroga, ko so skupaj s svojim očetom – moj partnerjem.

Partner ni odšel od žene živet k meni, ampak je kar nekaj časa živel sam, zato tudi z njegovo bivšo ženo nisva v neprijateljskem odnosu.

Odnosi med mano in njim oz. njegovo družino bi lahko rekla da so dokaj urejeni.

Gled moje familije; Oče je že skoraj štiri leta pokojen, Sestra je preskrbljena, brat pa je na lastno željo brezposelen. Ker imamo manjšo kmetijo (5,5ha), sploh nima interesa da bi si poiskal neko redno službo, Pravi da tam bi moral delati bolj kot mu je treba sedaj ko je doma.˝Pametno˝ razmišljanje!! Mami pa to povsem ustreza in takšno razmišljanje še podpira, ker če bi pa še brat šel v službo, potem bi pa res ˝kmetija˝ propadla.
Jaz imam službo in tudi po službi delam na rač. in služim denar, zato ˝kmetija˝ od mene nima pretirane koristi. Zato bi po mamini logiki morala plačevati tudi bratu ker on dela namesto mene. Pa ne rečem da ne pomagam takrat ko je več dela, ko se seje,sadi, ko je krma…. vso papirologijo okrog subvencij uredim sama, samo v hlev pa res ne bom hodila vsak dan, ker,še brat nima kaj početi pri treh kravah in štirih ovcah.
V glavnem vse se vrti okoli nadzora nad mojim življenjem, delom….in ne na koncu tudi nad mojim denarjem.

Najboljše da neham pisati, razmišljati ampak da se postavim zase, postavim meje in vzamem svoje življenje v svoje roke pa naj bo to v tem stanovanju ali v katerem drugem. ODRASLA SEM!!!!

Hvala vsem ki ste me brali in svetovali.

Polona

Veliko »nemogočih« staršev popusti in se na nek način spametuje šele, ko začutijo, da gre zares in da je njihov otrok tako odločen zavarovati svoje meje, da ga bodo povsem izgubili, če jih ne bodo začeli spoštovati.

…. pri meni je bilo točno tako!!!

Imaš več možnosti:

– vgradiš svoje števce in imate potem ločene račune,
– začneš ti plačevati račune in naj tebi mam prispeva delež,
– se odseliš, osvobodiš in začneš znova,
– se poskušaš pogovoriti z mamo in urediti zadeve.

rokapi 2: točno to sem hotela jaz predlagat.

Tista prva varianta bi bila v dani situaciji verjetno še najboljša, vsaj začasno: ključ na vrata svojih prostorov, svoje števce, svojo hrano.

Nisamo Polona vložila milijone v njeno stanovanje, ampak tudi mama, in to zelo verjetno še precej več. Streha, stene, zemljišče… so bili tam že predej je Polona kaj vložila a ne?
Pravzaprav bi lahko tud napisala, kaj je vložila? Je kupila pohištvo, prebelila stene ali tu uredila kopalnico?

In kaj ima mama sedaj od tega? V bajto se ji je vselil nekdo, ki ga ne mara, da dobi povrnjene tekoče stroške se mora pa še kregat z njim.

Ne bi bilo prav nič narobe, če bi fant poleg stroškov plačeval mami še svoj del stanarine, saj stanuje v tujem stanovanju – zaenkrat povsem brezplačno.

Ja, pajade!

Polona si je uredila stanovanje s svojimi sredstvi, torej je hišo obogatila na nekaj mio. Če bo odšla iz hiše, bo stanovanje ostalo v hiši, hiša bo še vedno obogatena za toliko in toliko mio, ona pa se bo lahko za vse obrislala pod nosom!!?

Tukaj je pa pisec mimo usekal, Polona je kot hči dedinja, torej se ne bo mimo usekala.

Res je, da je otrok, ki ga rodiš vedno tvoj otrok. Mislim pa, da če so starši spravila otroka do “kruha”, naj potem tudi oni začnejo prispevat za stroške, če stanujejo še naprej doma. Stroške z elektriko, vodo, ogrevanjem bi meli kjerkoli, da ne govorimo o stanarini. Nikjer ne piše, da je treba otroke vzdrževat do smrti. Enkrat naj otroci tudi odrastejo.Še najmanj pa si dolžen kot starš plačevat še stroške otrokovih partnerjev. Sicer pa večina to prej ali slej občuti na svoji koži. Sama sem od poroke živela stran od staršev. Po 16 letih zakona, sem se z možem in otrokoma za 1 leto vrnila domov, dokler nismo dokončali hiše, pa mi niti na misel ni prišlo, da mami ne bi dajala za stroške. Pa sem imela ravno tako nekaj stroškov, da sem uredila stanovanje za bovanje in po odhodu tudi vse pustila v njem.