S tole akcijo, namreč. 🙂 STA danes piše o vas:

Rak limfatičnega sistema ne izbira
Ljubljana, 12. septembra (STA) – V Društvu bolnikov z limfomom bodo 15. septembra, na svetovni dan ozaveščanja o limfomu začeli z akcijo Mesec limfoma, ki je namenjena informiranju širše javnosti o simptomih raka limfatičnega sistema. V društvu pravijo, da je limfom še vedno redka bolezen, a hkrati ena najhitreje naraščajočih vrst rakastih bolezni. Onkolog Branko Zakotnik pa opozarja, da rak te vrste ne izbira in da smo vsi potencialni bolniki. Pogosteje pa se limfomi pojavljajo pri ljudeh določenih poklicev: pri gozdarjih in delavcih v kmetijstvu. Verjetno zaradi povezanosti s pesticidi.

“Sklop ozaveščevalnih aktivnosti se bo začel 15. septembra ob 10. uri v ljubljanskem parku Zvezda, kjer bo mimoidočim na voljo informacijska točka. Dogajanje pa bomo popestrili z nagradno igro Poišči simptom,” napoveduje predsednik društva Blaž Kondža.

Nadaljevanje Meseca limfoma bo sledilo 24. septembra, ko bo Društvo bolnikov z limfomom v izbranih nakupovalnih središčih obesilo ozaveščevalne plakate, ob sobotah med 10. in 13. uro pa bodo tam imeli tudi informacijsko točko. “Mesec limfoma bomo zaključili 17. novembra v Sežani s tekom za boljšo ozaveščenost,” je pojasnil Kondža.

Društvo bo 16. septembra začelo še z oglaševalsko kampanjo “Klasična fotografija ali klasični simptomi limfoma?”, ki bo najprej vidna na izbranih plakatnih mestih, kasneje pa tudi v ostalih medijih. Začeli bodo tudi z akcijo z naslovom Če imaš simptom, pomisli na limfom, ki v izvirniku nosi naslov “Can you spot lymphoma”.

Rak limfatičnega sistema letno zahteva okoli 200.000 človeških življenj. Vsako leto 360.000 ljudem na novo postavijo diagnozo, kar pomeni skoraj 1000 novih bolnikov vsak dan. Če limfoma ne zdravimo, je lahko za bolnika usoden že v pol leta. Zakotnik poudarja, da je limfom pogosto popolnoma ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj in ga ustrezno zdravimo. Zdravljenje limfoma poteka pretežno s kemoterapijo, občasno z obsevanjem, vedno pogosteje pa tudi z biološkimi zdravili, ki pa so po besedah Zakotnika “zaenkrat še zelo draga”.

Limfomi na začetku niso boleči. Najpogostejši simptomi limfoma so neboleče povečane bezgavke na vratu, pod pazduho ali v dimljah, lahko pa so simptomi bolezni zelo splošni (nočno potenje, nepojasnjena vročina, izguba telesne teže in utrujenost, kašelj in zasoplost, dolgotrajno srbenje po celem telesu) in jih pogosto zamenjujemo za manj resna obolenja, kot so prehlad, gripa ali utrujenost. “Če pri sebi zaznate podobne simptome, ne odlašajte z obiskom osebnega zdravnika, ki vas bo napotil k specialistu, ki vam bo postavil pravilno diagnozo,” svetujejo v društvu.

Limfomov je več vrst, poudarjajo na društvu. Poznamo pa dve glavni vrsti raka limfatičnega sistema Hodgkinov in ne-Hodgkinov limfom. Več je ne-Hodkinovih limfomov, za katerimi v Sloveniji (po podatkih iz leta 2001) letno zboli okoli 250 novih bolnikov, medtem ko jih za Hodkinovimi limfomi letno zboli okoli 50.

V izjavi za javnost so v Društvu bolnikov z limfomom zapisali, da vzrok za nastanek limfoma še vedno ni znan. Prizadene lahko ženske in moške vseh starosti in vseh ras, ne glede na njihov življenjski slog. Tudi vzrok, zakaj število novih bolnikov tako hitro narašča, ni znan, strokovnjaki pa sumijo, da je to (vsaj deloma) posledica vse bolj onesnaženega okolja. Na splošno so bolj ogroženi ljudje s pomanjkljivim imunskim odzivom.

Bravo, Blaž!

Zanima me kampanja “Klasična fotografija ali klasični simptomi limfoma”. Kaj se bo na to temo dogajalo?

Aja, še tebi odgovor, Špela. Nič se ne pohvalimo zato, ker je Društvo bolnikov z limfomom svoje društvo, ki ima svoje aktivnosti in je prav škoda, res, da se ne pohvalijo tu gori. Sicer pa… če ster ZA, se dobimo v Zvezda parku in podpremo njihovo aktivnost!

Mi pa tudi pripravljamo cel kup dogajanja, o katerem se bomo hvalili od petka naprej. Za začetek imamo ta petek svečano prireditev – podelitev priznanj in nagrad vsem sodelujočim v natečaju ZA POGUM, ZA ZDRAVJE. Prireditev bo povezovala Blažka Mueller Pograjc, svečani govor bo imel prof.dr. Janko Kersnik, dr.med., priznanja bo podeljeval prim. Janez remškar, dr.med., generalni direktor Direktorata za zdr. varstvo. Itd., itd.,… Več o prireditvi bo objavljeno v naslednjem tednu, morda pa nas boste zagledali tudi na ekranu ali prebrali v časopisu. Kdo bi vedel. 🙂