Ne problem ampak razmišljanje!
Včeraj sem se srečala po dolgem času (eno leto so zaradi moje oddaljenosti bili stiki omejeni le na nekaj stavkov.) z dvema prijateljicama.
Prej smo zelo pogosto klepetale, če ne v živo pa po telfonu.In ugotovila sem, da se one in njihovo življenje sploh ni spremenilo. Še vedno se neprestano jezijo in prepirajo s svojimi partnerji, zaradi ljubosumja, razporejanja dela pri hiši, premalo denarja, preveč zapravljanja…. Sama pa sem postala tako tolerantna, zadovoljna sama s sabo in vsem okrog mene…Kar bolelo me je, ko sem videla njuno nervozo, histerično potrebo po dokazovanju večvrednosti,prilizovanju, pohvali, da sta suhi in lepi…
Da ne bo pomote, rada ju imam. Še si želim srečanj z njima in v kratkem bomo zopet skupaj, tudi partnerji in otroc. Moti me, da sta v mene naselile nemir. Kot da ni prav, da pa jaz ne pljuvam po partnerju(včasih sem tudi), kot da ni dobro, da sem zadovoljna in se ne jezim ker nimava hiše in mercedesa…kot da bi se morala sramovati, ker moji otroci niso popolni, pa se ne pritožujem čez njih…Ko sem prišla domov sem kar nekako pikolovsko pričela vrtati v moje, da bi se kdo skregal z mano. Zdaj se sprašujem a sem tako labilana, da sta ti prijateljici, ki sta od nekdaj tako negativno nastrojeni res prej slabo vplivali na mene ali je možno, da bosta tudi v prihodnje? A lahko tu kaj popravim v našem odnosu, da bomo bolj pozitivno vplivale ena na drugo? Ali pa one pač rabita taka srečanja, kjer se človek izpljuva in pride potem domov olajšan, mene pa zamorijo in mi jemljejo polet?

Vsak živi svoje živlenje in niti eno živlenje ni enako,so samo podobnosti med njimi.

Me spominja na nekaj, ja:)

Mogoče, da je velik procent takih žensk in deklet. Večno nazadovoljnih, večno nergalastih…na koncu pa ugotovijo, da njihovi problemi niso sosedovi, da sosedje, prijatelji nič slabše ne spijo, če imajo oni krasno bajto, drag avto in če se kregajo ali bodo šli na mallorco ali rodos.
Potem jih jezi že to, da jim nekateri (verjetno manjšina), ki so s seboj zadovoljni-ne zavidajo.
Zavejo se, da jih vsa tista popolnost ne zadovoljuje in na koncu zavidajo nekomu, ki je srečen v vezi.
Mogoče podzavestno želita, da bi tudi ti udrihala čez svoje, čez razmere, premoženje, otroke! Če jima boš dala veselje-bosta skupaj udarili po tebi.

Primer: rečeš: moj sin pa je tako nemiren, nagajiv zadnje čase (ti boš mislila samo otroško radoživost) Prijateljica, ki te bo naslednjič srečala :” a je tvoj še tako poreden?” si kaj ukrenila? je grozno, kajne, če imaš takega otroka….veš, morala bi ravnati z njim tako in tako, drugače, kot jaz…etc….

Ljudje, ki niso zadovoljni s seboj, ne morejo biti zadovoljni z drugimi.
Taka žćenska, ki ni zadovoljna s seboj-ji ne bo nikoli vredu, tudi če bo njen partner nosil domov zlata jajca, pomival, pospravljal, jo božal in bil ves čas ob njej….nekaj bo našla, da bo nekdo drug kriv za njeno nejevoljo.

Tebi svetujem, da ne prevzemaš problemov prijateljic nase, da si ne pustiš jemati energije. Če se ti zazdi, da gre pogovor preveč daleč, da že vpliva nate: spremeni temo.
Vprašaj kaj bodo kuhale, kaj one naredijo-da bi bilo bolje, kaj prispevajo k temu, da bi se bolje počutile, da bi bolj razumele svoje partnerje! Ko boš dokazala, da imata oni dve probleme in ne ti-bosta počasi prenehali.

Mislim, da lahko ti dobro vplivaš na prijateljici, nikakor pa ne išči napak pri svoji družini in ne pri sebi. Kdo pravi, da je bolj srečen tisti, ki je bogat in še lep, od tistega, ki je 0adovoljen s tistim, kar mu je dano? četudi ne popolno lep in bogat.
Kateri otrok je bolj srečen? Tisti, ki je bogat in zdrav in mu starši nudijo vse najboljše, pretirano skrbijo za njega in velikokrat nimajo časa zanj, ga puščajo pri varuškah? ali…..smrkav otrok, ki skaklja okoli skromne hiše, nima najnovejšega lego sistema, ve pa, da je njegova mama blizu, da ga ima očka rad in da se bosta zvečer z njim pogovarjala, kartala ali igrala človek ne jezi se?

Živjo, Ana!

Morda pa si svoje prijateljice nekoliko prehitela v modrosti, v razumnejšem odnosu do življenja.

Ne pusti si vplivati od njih, da te povlečeta nazaj v krog pritoževanja in jamranja. Začni se pogovarjati o drugih temah, o delu na sebi, o osebni rasti, o skrbi za svoje zdravje, mir in ravnotežje… Poišči nova znanstva, ljudi s katerimi boš lahko debatirala o boljšem razumevanju v zakonu, o strpnosti, sprejemanju razlik, o temah, ki te zanimajo.

Včasih kakšno prijateljstvo dobesedno ne more slediti spremembam posameznikov in počasi odmre.

Lp

Dobro je napisal-a licorice. Lepo, da si tako napredovala. Seveda pa je nesmiselno obsojati; ce sta srecni tam, kjer sta, ju pusti. Bolje je, da delamo na sebi in se ukvarjamo s tem, kje smo sami. Mogoce bos ugotovila, da nimate vec kaj dosti skupnega. Tako je pac; s prijatelji se iz razlicnih razlogov oddaljimo in dobimo nove, ki so nam v tistem trenutku blizje.

Ti si, realno gledano, “daleč pred njima”. V tem je vsa poanta. Ti znaš gledati na družino s svojimi očmi in lahko le rečem – bravo !

Zdravo Ana,

zelo zanimivo razmišljanje. Tudi jaz imam podobno izkušnjo. Dokler smo s prijateljicam družno “udrihale” po vsem in vseh, je bilo vse v najlepšem redu – kot si napisala – dobile smo se tri, štiri dobre prijateljice, nekaj ur konkretno opravljale, šimfale in kritizirale in potem “zadovoljne in pomirjene” odšle domov.
V nekem trenutku sem ugotovila, da če želiš, da gre nekaj na bolje, moraš zato tudi kaj storiti, spremeniti… Veliko sem razmišljala, delala na sebi in odnosih v družini, začela pozitivno razmišljat in gledat na zadeve tudi iz drugih plati. Življenje se mi je kar precej spremenilo – na bolje, seveda. In ko sem to vsa navdušena povedala prijateljicam (ki se tudi nekaj časa nismo videle), sem bila čisto šokirana nad njihovo negativno reakcijo in sarkastičnimi pripombami. Nekajkrat smo se še dobile, pa si nismo imele več veliko povedati, oz. sem ugotovila, da se sploh ne veselim več naših srečanj, kot sem se jih včasih. Ena od njih (večno nesrečna in nezadovoljna), mi je celo direktno (po mailu) napisala, da se ji trenutno ne da z mano debatirat, ker sem tako dolgočasna, ona pa je v slabi koži in jo sploh ne razumem (ker sem ji hotela svetovat, kako naj naredi, da bo bolje).
Najprej sem bila zelo žalostna zaradi tega in sem veliko razmišljala, v enem trenutku sem se celo hotela opravičit, ker mi gre dobro?!?! Potem sem pustila času čas in toku, da teče svojo pot. Ena od prijateljic se mi je zahvalila, da sem ji pomagala pretrgat začaran krog in še danes sva super prijateljici, z ostalimi sva se oddaljili in smo nekako samo še “vljudne”, če tako nanese, v moje življenje pa je prišlo en kup novih, zanimivih, pozitivnih ljudi in prijateljev.
V vsakem obdobju potrebuješ določen krog ljudi in njihove izkušnje, če se iz njih kaj naučiš, skupaj rasteš, greš dalje, če ne obtičiš in negoduješ celo življeje.
Vesela sem zate, ne imej slabe vesti in uživaj življenje, prijateljice pa naj se same odločijo, kako in kaj,
lp A.

Tudi jaz sem eden takšnih, le da sem samski in nimam otrok. A sem družbo vseeno zamenjal. Počasi sem se naveličal stalnega letanja po gostilnah in obrekanja okolice. Z enimi prijatelji se še vedno slišimo, bolje je, če sem sam z njimi, a problem nastane, ko se zbere večja družbica. Takrat teme hitro preskočijo na “slabe lastnosti” ali pa na “komične lastnosti” skupnih znancev in vse skupaj se kmalu prelevi v navadna obrekovanja. V družini pa tudi ni bolje, le enih par idiotov se ga še pošteno napije (do bebavosti), ker se drugače ne znajo sprostiti.

Novi prijatelji bodo hitro prišli v tvoje življenje, jih ne rabiš iskati. Poišči kakšen hobi, skupinski šport (hribovstvo, kolesarjenje, ipd ..), pa bo. Temu, kar se ti je zgodilo, se reče osebnostna rast. Nekateri pač na svojem nivoju obtičijo in mi ne moremo ničesar za to. Zato tudi to, kar sva midva (in mnogi drugi) dosegla, kompenzirajo z obrekanjem in pljuvanjem.

Še včeraj sem razmišljala, da ne bi zamenjala…Danes sem doživel veliko razočaranje in ne morem verjeti, da sem postala glavna tema ogovarjanja, obtožb, podtikanj…Nikomur nič slabega nočem, le pokazati sem jim hotela, da se da tudi drugače. Zdaj pa so se zarotile, da mi bojo dokazale, da nisem popolna, oziroma, da sem cela posrana. Pa saj mi je vseeno, le mir mi naj dajo!!!
Kar tekmujejo katera mi bo povedala kje je kaj slabega slišala, da je ona druga rekla, joj , jaz grem nazaj v ilegalo.Ne da se mi razčiščevati te čula rekla, ker nimam dovolj vstrajnosti in še vedno jim hočem dobro!

Ana…izgleda, da je čas za izbiro novih prijateljic : )) Se podpišem pod vse kar so ti napisali.

Ne boj se, ker si se spremenila boš nase privlačila druge ljudi, ki Ti bodo v večje zadovoljstvo : ))