Danes se spominjam, da sem lani ob istem času, stala na vratih spalnice in poslušala mamine poslednje dihe. njeno sopenje in borbo z boleznijo.. Ko sem gledala in poslušala to trpljenje, sem mislila, da huje ne more boleti.
Danes, ko mineva že skoraj eno leto, se zavedam, da lahko prazina, ki si jo pustila ti, draga mami, boli še veliko bolj. Jutri lanskega leta, si ponoči zaspala.. Tiho, ob svojem možu, mojem očetu..

Res te pogrešam in upam, da tam kjer si, vidiš, da smo taki, kot si nas vzgojila, taki, kot si si želela, da bi postali… In upam, da veš, da si v naših srcih, mislih.. Da si vedno vedno naša mami.

Tinka

verjamem, da ti je bilo takrat hudo in ti je še zdaj! Upam, da si jo ohranila v lepem spominu!

Tinka, koliko si stara – 22 let?

Je kjer objavljena pot zdravljenja in življenja tvoje mamice? Si kaj pisala sem na forum??

Pazi nase, deklica, ona te varuje, tega ne pozabi.