tik
Tudi sama sem se spraševala, kako naj pomagam svojemu sinu, kateri ima že kar nekaj časa močne tike v obliki nekakšnega smrkanja, hrkanja ( spušča glasove kot nekakšen pujsek).
Med drugim sem se tudi s to težavo obrnila na pedopsihiatrinjo, saj je zadeva včasih prav moteča za njega in okolico ( posebno med poukom).
Nasvet je bil: čim manj opozarjati na tik. Ponavadi sam po sebi izzveni, lahko pa se ponovno pojavi v enaki ali drugačni obliki.
Pri nas so tiki prisotni kar čez celo leto, trajajo cca 2 meseca, iznenada zginejo in se čez kakšen mesec zopet pojavijo. Te glasove skušamo preslišati- včasih ne gre. Seznanila sem tudi učiteljico o tikih.
Po nasvetu psihiatrinje je jedel 1 mesec B kompleks- pravi, da lahko pomaga. Po tem času tikov sicer nekaj časa ni bilo, mogoče so pomagali vitamini, mogoče pa bi tudi drugače izzveneli.
Bila bi vesela še kakšnih informacij in izkušenj s tiki.
Moj sin je tudi imel probleme s tikom, ki so trajali skoraj pol leta. Bilo je prav moteče. Šli smo k zdravnici, ki je rekla da naj ignoriramo . In res, ko smo ga nehali opozarjati se je čez čas nehalo. In to po pravici povedano sploh ne vemo kdaj ker smo se sprijaznili s tem da sploh več nismo opazili. To naj bi bilo nekaj kar pride samo od sebe in prav tako neha.
Veliko potrpljenja in čim manj opozarjanja pa bo šlo.
Moj 13 letni otrok s hiperkinetično motnjo v razvoju ima tike, ki se s svojo intenzivnostjo in samo obliko skozi določeno obdobje že več let spreminjajo. Imel je več oblik glasovnih tikov, ki so za okolico (šolo) najbolj moteči; mežikanja z očmi, dvigovanja ramen, trenutno pa z glavo zamahne levo in desno, kot bi si npr. hotel odmakniti lase z obraza.
Vzrok tikov naj bi bili razni pritiski glede šole in skrbi, ki si jih otroci zamišljajo. Glede na to, da je v času pouka na Ritalinu, ki naj bi tike tudi spodbujal naj povem, da ima tike tudi v času počitnic, ko je več kot dva meseca brez Ritalina.
Pa vendar, glede na to, da so sedaj počitnice in da je moj otrok star 13 let, ko se z njim lahko že odkrito pogovorim sem ga pred kratkim vprašala: ali te kaj skrbi, ko imaš sedaj toliko tikov, pa je odgovoril, da ne, ampak da ta gib pač mora narediti…
Nasvet strokovnjakov je, kot je bilo že napisano, naj se na tike otroka ne opozarja.
Najbolje je res, da vse skupaj spregledamo!
Ikit,
včasih so tiki lahko tudi eden izmed znakkov kakšnega sindroma. Običajno pa so psihogeno pogojeni.
Strokovnjaki so si edini, da naj se na tike otroka ne opozarja, čeprav so pristopi k terapiji lahko zelo drugačni (vse je odvisno za kakšen tik in kako ta ovira otroka).
Pozdravljeni,
Tudi moj partner ima sina, ki zelo glasno hrka in včasih tudi posmrkuje pa se to dogaja že nekaj let….vendar, ko mu rečem, da mogoče bi bilo pa dobro otroka peljat k psihologu o tem noče slišati, še manj pa njegova mama….meni pa se zdi, da bi bilo potrebno, sploh ker je otrok tudi čustveno bolj zavrt….Mogoče nasvet kako približati očetu problem na način, da bo pomagal potem otroku?
Hvala
za najina ljubezen:
Čudno se mi zdi, da oče in mama od otroka nočeta slišati, da ima otrok tik. Ko je moj sin imel tik, sem mislila, da se mi bi zmešalo. Res pa je, da bolj kot otroka opazuješ več tikov vidiš. Prebereš razne stvari, zgodbe in vse to opaziš pri svojem otroku – čeprav jih ni. Moj je začel z mežikanjem, čez nekaj časa dodal še nekakšno izpihovanje čez nos, kot bi imel nekaj v grlu. Peljali smo ga na eeg, k nevrologu, k psihologu, sedaj pa sva pri pedopsihiatrinji. Vse bp.
Zelo težko je svojega otroka opazovati, ker mu ne moreš pomagati. Oziroma pomagaš mu tako, da tike ignoriraš, spregledaš.
če je otrok čustveno zavrt, mu vsekakor poiščite pomoč.