Dolgo imam že namen pohvaliti vse mame in seveda očete otrok s posebnimi potrebami. Mislim, da velja za vse vas (oz. nas), da smo super mame in očetje. Da sem končno to napisala je vzrok, da sem si dvakrat za krajšanje časa, ko sem sina čakala v razvojni ambulanti kupila revijo Supermami. Teme že videne, akcija hujšajte z nami pa mi je dala povod, da tole napišem. Težko si predstavljam, da bi bil naziv super mami lahko povezan s tem, če si suh ali debel, če si vzameš dovolj časa zase…, kot preberem na njihovem forumu itak govorijo samo o sebi. (supermami.si/forum/hujšajte z nami).

Meni so take stvari tako nepomembne v življenju in bistvo iščem čisto drugje in se ubadam s čisto drugimi stvarmi. Seveda je to bolan otrok in vsakodnevno ‘delo’, da zanj naredim kar največ.

Mislim, da čeprav sebi posvetim res zelo malo časa in dajem veliko prednost družini, to ne pomeni, da sem nezadovoljna s sabo in s tem otrokom ne nudim dovolj…, ampak ravno obratno. To mi je v ponos in mislim, da s tem delam najboljše za vse.

Tako, da namenjam velik pozdrav vsem na tem forumu in vam z velikimi črkami napišem: STE SUPER MAME IN OČETJE.

Lp Anja

Draga ga. Anja,

lepo pozdravljam vas prispevek in se z njim globoko strinjam. Prav gotovo se starsi otrok s posebnimi potrebami premalokrat pohvalijo, da so super starsi. Mislim, da si starsi otrok brez posebnih potreb zelo tezko predstavljajo vse mnogokrat nadcloveske napore in velike skrbi starsev otrok s posebnimi potrebami. Tako da, ja, ste super mame in ocetje! Vsaka cast!
Seveda pa ni nekega splosnega recepta za to, kako se stars spoprijema z izzivom, ki mu ga dnevno daje tovrstno starsevstvo. Nekaterim pomaga, da se vcasih odklopijo in posvetijo izkljucno samim sebi in govorijo o sebi, pregorelosti, tudi kilah navsezadnje, pa bolj zdravi in fit kot bodo starsi, vec bo gotovo imel dolgorocno tudi otrok od njih. Tako da bi tezko dolgorocno metali vse v isti kos. Vejetno jim spletna mesta kot navedeno tudi pomagajo v smislu, da vedo, da niso sami, da se lahko povezujejo in sodelujejo v kaksnih skupinskih akcijah. Hujsanje je itak hudo naporna stvar za vsakega in hujsanje v skupinah dokazano pomaga. Tako da druzenje prijetnega s koristnim … zakaj pa ne? Seveda pa se strinjam z vami, da po zunanjost ne gre soditi ne drugih ne sebe. Le notranjost je tisto pravo, kar steje.
Zelim vam se veliko poguma in soncka, pa veliko osebne in druzinske srece!!