Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Alergija praskanje – mnenja prosim

praskanje – mnenja prosim

Pozdravljeni,
moj 9 letni sin je alergik. Alergičen je na pršico ter cvetenje trav, alergija na lešnike pa je očitno izzvenela, saj jih sedaj lahko uživa.
Postavljeno ima diagnozo astma, čeprav večinoma nima težav, težave s pretoki se pojavijo le ob prehladu (največ 2x letno).

Sedaj pa moja skrb- vsak večer in zjutraj ko se zbudi me zelo prosi, da ga praskam. Pravi, da mu to tolk paše. Praskat ga moram po hrbtu, rokah, stegnih in goleni, pa tudi po trebuhu. Zadnje leto ga tako crkljam skoraj vsak dan. Pa me je resno zaskrbelo, ali bi šlo lahko za AD ali kako resnejše stanje?! Ko ga vprašam, ali ga srbi pravi da ja, ampak da mu bolj paše?! Sam se nikoli sploh ne praska, nima izpuščajev ali flekov in tudi nikdar prej se ni praskal.
Ker me začenja skrbeti, da je le kaj narobe vas prosim za vaš nasvet – ga bom upoštevala.

Hvala in LP

Živita sama z otrokom (mislim v nepopolni družini)?
Bolj verjetno gre za kaj drugega, kakor za alergijo. Posvetujte se z pediatrom, poi potrebi pa še s kakšnim psihologom.

moji hčerki pa zvečer pomaga masiranje podplatov ali pa božanje po hrbtu – jaz (in moja hči) to vzamem za večerno cartanje…
gost, zakaj bi bila pa enostarševska družina nepopolna???

Lp, T.

to je zgolj moje razmišljanje:
koža lahko srbi tudi če ni izpuščaja, vzrokov je lahko več. lahko tudi kot piše gost, morda je napet zaradi šole in se bo čez počitnice vse pomirilo. lahko je morda tudi vzrok v alergiji, samo da se prej ko slej pojavijo tudi spremembe na koži. poskusita ponovno ukinit oreške, če jih sedaj že uživata.
tudi drugi zdravsvetni razlogi lahko povzročajo srbenje kože brez znakov na koži, vendar je o tem bolje da se pogovorite z otrokovim zdravnikom.

in ne nazadnje večini ljudi “paše”, da jih kdaj pa kdaj kdo praska npr. po hrbtu, čeprav jih sicer ne srbi.

Hoj,
ne, ne gre za enostarševsko družino. Sva pa res kar veliko časa sama.
Vseeno hvala,če ima kdo še kako idejo je dobrodošla.
LP

Mojemu je šlot tudi od astme k AD. Verjetno ima presuho kožo in ga srbi. V lekarni kupi kakšno mleko za atopike (aderma…)- oz. prosi za testerje! in ga zvečer po tuširanju namaži. Boš videla, ali bo bolje. Pri nas se je tudi tako začelo.

Citat: gost, zakaj bi bila pa enostarševska družina nepopolna???

Je sploh potrebno pojasnilo?

Otrok, ki odrašča v enostaršesko družino, se pogosto drugače vede, je bolj občutljiv, želi si več stika, je bolj cartljiv, se eboji morebitne izgube še drugega starša (čeprav tega ne pokaže), …

upam da pišeš iz lastnih izkušenj, ker si sicer vsaj jaz, tega ne bi upala trditi. to kar ti pišeš je običajno splošno znano dejstvo, ki pa dela krivico in ni resnično, za edince.

gost, v to debato se ne bi spuščala, ker sem bila vzgojena v enostraševski družini in prav tako moj partner pa se ne vedeva prav nič drugače….

zt in TT, še kako pišem iz lastnih izkušnji.
Moja hčerka (v nižih razredih O Š ) ni hotela niti izreči besedo “mama”. Ko je bilo potrebno napisati spis o mami, je vprašala učiteljicu ali lahko namesto “tiste” napiše BABI. V njeni prisotnosti se nisem smel niti pogovarjati z nobeno žensko. Ponoči je spala le kadar me je držala za prst roke, ki je morala viseti ob njeni posteljci. Kadar sem gledal kak film, kjer bi se starša igrala z otrokom, mi je brž TV izključila in še veliko tega lahko naštejem.
Zato vedno povdarjam, vsak otrok je individum je drugačen in vede se drugače. Moramo biti zelo pozorni do otrokovega vedenja in razumeti njegovo sporočilo.
Otrok je močno čuteča oseba, ker pa (nekateri) starši nimamo časa, nismo dovolj pozorni ali ne znamo dovolj dobro poslušatin – opazovati, nam otrok prične svoja čustva (iz protesta) prikrivati – postane najboljši igralec.
Ne me napačno razumeti, ne želim na tem mestu deliti nikomur in nikakršnih “lekcij o dobri vzgoji”.
Govorim o zadevah, katere tudi strokovnjaki pogosto spregledajo (pomanjkanje časa, pač).
Hotel sem samo opozoriti, da obstajajo tudi drugi razlogi za takšno in drugačno otrokovo vedenje pa tudi potreba po praskanju, kot ena oblika cartanja.
Nasprotno od moje hčerke, sem jaz imel oba starša. Oče je bil “pijanček”, tako sem jaz mami zbijal iz rok celo kozarec z vodo, če je ta bil steklen. ZAKAJ? Mislilo se je, da zaradi trme, tako sem za svoje početje bil večkrat tudi tepen. V resnici pa sem se bal, da če bo mama pila (iz steklenega kozarca), bo postala kakor oče, tega pa zagotovo si nisem želel. Otroški svet je skrivnosten in poln domišljije, zavedajmo se tega. Da bi čim bolj razumeli otroško razmišljanje pa se moramo spominsko vračati v lastno otroštvo. Spominjati se moramo kaj vse smo počeli in si odgovoriti ZAKAJ smo to počeli.

se opravičujem za zgoraj naspisan post, upam da ni bil v preostrem tonu, sem pridružujem mnenju da je vsak otrok osebnost zase. vendar pa ne motem pozabit pripomb na račun edincev, tudi na enem drugem forumu ena sprašuje kako je živeti z edincem, partnerjem, kot da je to pa kaki bav bav, kot da smo kaj drugačni. ker sem tudi glede tega prepričana da gre zgolj za posameznika. no sem se že preveč oddaljila od zastavljene teme.
Lp

Imam 26 let in od kar se zavedam mi paše čohanje po hrbtu. Najprej je to opravljala mama, nato teta, sedaj pa celo moža nažicam da me 2x tedensko obdela z čim po hrtu. UHHH, kako to paše.

In ne oste verjeli: celo obema otrokoma to paše če ju pričnem čohat po hrbtu kar okamenita in sta kot zdrogirana.

kikla: če ima otrok kurjo kožo ko ga čohaš potem je ziher to čisti užitek in ne srbenje ;-))

<img border="0" alt=""

Bravo gost

Popolnoma se strinjam s teboj in tvojimi trditvami, da starši nimamo časa, nismo dovolj pozorni in ne znamo poslušati. Tudi jaz in moj mož sva bila med tistimi. Ne živim v enostarševski družini, pa smo starejšo hčerko skoraj izgubili v vodah anoreksije. Z možem nisva znala dovolj pozorno poslušati in hčer je postala igralka (pridna, nadpovprečno intelegentna deklica “brez problemov”). Vendar pa se je tu izgubila. Potegnili smo jo ven, in jo držimo nad vodo, trpimo z njo in ji pomagamo premagovati za njo zelo velike ovire. Oba z možem pa se vračava v otroštvo, tako kot pravite, in veliko razmišljava o tem kako je bilo biti star 15 let. Doletela nas je zelo grozna stvar, pa nimamo družinskih problemov kot so alkohol, nenehni prepiri ipd. Lahko rečem, da je naše življenje drugače zelo srečno, samo živeti smo začeli eden mimo drugega z izgovori, da smo prezaposleni.

New Report

Close