Pomagajte
Saj to je to, ko ne vem.
Pa ljubim ga, nkol ga ne bi zapustila /to niti ne zmorem/…
Skoz sanjam o onem drgem, veliko se videvama, smejiva, pogovarjava, zaupava. Jaz sem že čisto zmešana, samo to še razmišljam kdaj ga bom videla, kdaj bo spet on na obzorju…
To je hudo, verjemite mi… Daje mi energijo, da sem dobre volje, nasmejana…
Kaj bi pa ti želela, da naredi tvoj mož, če bi bil v enaki situaciji?
Če si poštena:
– se boš spustila v razmerje, pred tem pa pustila moža
– boš v glavi uredila, da bo ostalo pri prijateljstvo (tudi to je veliko vredno)
Srednje, a poštene poti ni.
Lahko pa izbereš nepošteno cesto … a bo težko, saj se boš prej kot slej morala odločiti!
Ja, ne bi zapustila moža. Nikoli.
Vendar ti metuljčki v meni, ne dajo miru. Ta nekdo zna tako gledati, tako se pogovarjati… Pihati na dušo.
Ja, morala bom prekiniti vse stike. Vendar kako??? Z njim se često vrtim v istih krogih, zaradi obveznosti. Ne morem kar vreti vrat za seboj.
Rada bi si nekaj vbila v glavo in rekla – ne smeš, bodi hladna, srce pusti nekje daleč proč…
ni res, da če si se zaljubila v drugega, da potem ne ljubiš svojega moža oz. da v vajinem zakonu škriplje. Zgodilo se ti je nekaj kar se v bistvu vsakemu kdaj zgodi, vznemirjenje, tega v realnem življenju pri vseh obveznostih pač z možem več ne doživljamo, jaz iz tega ne bi delala velike zgodbe, sčasoma te bo minilo. Zapomni si pa to: zaljubljena si vanj, ker ga ne poznaš dobro
lp
Pozdravljena, xy!
Če želiš OGROMNO nasvetov, tudi precej dobrih in koristnih je vmes, poglej moj post “Ali je mogoče ljubiti dva moška hkrati?”, ki je malce nazaj.
Meni so nekateri odgovori precej pomagali, čeprav priznam, da se mi včasih zdi, da na vse skupaj nimam kaj dosti vpliva. Zgodba pa se še kar vleče…….. Da o moji zmedenosti sploh ne govorim 🙂
Če želiš kakšen pogovor, pa se le oglasi! Jaz ne vem, kaj bi brez pogovorov tukaj gori…
Madona, čemu toliko kompliciranja in zgražanja?!
Ej, saj se ti zaradi tega še ni potrebno ločiti. Nikjer ne piše, da zaradi tega nimaš rada moža – zakaj pa ne bi mogla imeti rada več ljudi??? Saj mož ni tvoj lastnik in ti nisi njegova lastnina. Mogoče pa se bodo potem odnosi med vama še izboljšali, ker boš ti na nek način zadovoljna.
Enostavno SI VZEMI tisto, kar potrebuješ – saj ni potrebno, da to razglašaš naokoli. Ni ti potrebno objaviti v časopisu ali prišepniti najboljši prijateljici – naj ostane samo med vama.
Če ti je namenjeno, boš ob tem človeku spoznala še eno plat sebe.
Kaj nismo ravno zato na svetu, da se izkušamo v vsemu, kar lahko?… Nikar pri sebi ne moraliziraj preveč… delaj stvari zase in ne za druge.
Srečno…
Kje sem bila? Še malo in skoraj bi prepozno videla post od te XY pupe… in potem bi šla k vragu še ena strastna in življenjska zgodba – tega pa res ne morem dopustiti..:))))
V življenju lahko imamo VSE – samo se tega še posebno ženske ne zavedamo in smo ves čas v nekem krču in strahu.. čemu???
Vse to je popolnoma življenjsko in normalno…
Zdaj si predstavljajte mičkenega otroka, ki gre z veseljem iz enega naročja v drugo… ki se enako sončno smeje popolnemu neznancu, sosedi, varuški ali pa VAM, ki ste njegova mama.
Ta otrok VE, da ljubezni ni nič manj, četudi jo dajemo vsem ljudem hkrati… kje za vraga je tista meja, ko so nas podučili, da moramo varčevati z njo?!?!?? Ah, ta izum varčevanja je sigurno tam nekje iz 70-ih, ko smo šparali z vsem, ne?..:)))
VSAJ V MISLIH objemite in poljubite vse, ki jih želite objeti in poljubiti – in verjemite, da vas bo to kvečjemu obogatilo, ne da bi zgubile en sam atomček ljubezni…. dovolj jo je za vse. In zaradi tega ne bo nihče trpel….
Komplicira pa vedno razum, nikoli srce. In če hočeš RES vedeti, kaj ti je storiti, vprašaj srce – ti bo zagotovo potem manjkrat žal. Verjemite mi. Vse ostalo so ostanki raznih dogem in okostenelih pravil, ki ne služijo več ničemur.
En lep dan in razdajajte ljubezen tudi v mojem imenu!..:))
LP, Sandra
PS: še en odlomek iz knjige, ki sem jo pravkar odprla in govori ravno o tej temi:
“…ne morem se načuditi, kako pridna sem bila, preden sem ga spoznala, kako sem svoje življenje omejila na najmanjši možni prostor, kako so mi dnevi, nič večji od drobnih korald, brez strasti polzeli skozi prste. Tako malo ljudi ve, česa so v resnici zmožni. Stara sem bila dvainštirideset let, a še nikoli nisem storila ničesar, kar bi mi vzelo sapo, in mislim, da je bila ena mojih glavnih težav prav kronična nesposobnost, da bi začutila samo sebe…”
Huh, hvala za tole….res, hvala Sandra.
Eni smo tako na pragu tega zavedanja, da potrebujemo še samo kakšno potrditev (push up).
Klinc pa taka morala, ki sodi ljubezen….
Enostavno je ja, zelo enostavno, če človek posluša svoje srce…
p.s. Če mi daš naslov knjige, mi boš pa verjetno polepšala še naslednjih nekaj dni. 😉
Živijo,
naslov knjige je Prestol morske deklice, napisala jo je Sue Monk Kidd.
……………….
Polepšajte si VSAK dan posebej, razvajajte se.. pomežiknite kakšnemu simpatičnemu primerku, nasmehnite se neznancu, prepustite se življenju…
Naredite kakšno simpatično neumnost! … Življenje je igra, samo preveč se držimo pravil in premalo se znamo sprostiti oz. igrati.
Razen seveda, če mislite, da je življenje “ena solzna dolina, polna trpljenja”. Tu vam pa ne more pomagati nihče..:((
In pa če mislite, da je monogamna zveza “dokler naju smrt ne loči” izum Boga.. :))) Seveda ni… v srcu čutite to, kajne?
BODITE SAMO SVOJE.
Objem vsem,
lepe sanje vam želim
Sandra
Aleksandra1, vse to je zelo fino, ce je clovek nevezan, ko pa so v igri drugi ljudje, ki jih s svojimi dejanji lahko zelo prizadenes (in morda celo spremenis/na slabse/tok zivljenja, predvsem otrokom), je treba vcasih misliti tudi z razumom, ne samo s custvi.
Ce pa ni “ovir”, s tem mislim partnerja, otrok, potem pa kar!
Ne morem verjeti koliko enih zelo dobrih zanimivih in z energijo nabitih odgovorov, popolnoma nič obsojanja vrednih mene…
Hvala vam. Tole vse skupaj bom še stokrat prebrala. Napisale ste jih same življenja polne osebe…
Prav srečna sem, ker tako razmišljate. Se pravi, da je še nekaj takih kot sem jaz, nezadrgjenih, takih, ki imajo preprosto radi, brez ostalih dejanj.
Včeraj sem mu popoldne poslala sms, da mi je zelo všeč. Poznava se že lep čas. Pa sem nazaj dobila odgovor, da se mu je zdelo. Potem sem mu napisala, da naj bo to samo najina skrivnost, da nihče ne sme izvedeti zanjo. Samo to, in kavico pijeva dalje.
Joj, kako lepo je življenje. Kako dolgo?????????
Kako dolgo? Dokler boš TI hotela. Sama si ga krojiš, sama se odločaš. Kaj ni to čudovit občutek?….
Poleg tega še posebno ženske potrebujemo svoje drobne skrivnosti, da se sploh počutimo žive. Ne se sekirat, na srečo še niso izumili “bralca misli”.:)))) Naj ostane ta skrivnost samo tvoja.. garantiram ti, da na tak način ne boš prizadela nikogar.
In NIKAR ne poslušajte tistih, ki moralizirajo!… Zelo lahko je deliti take moralne nasvete, če te še nikoli ni ZADELO. Tega ne moreš planirati, te stvari ni na koledarju, niti na TV sporedu. Enostavno začutiš tistih tisoč frfotajočih metuljčkov v trebuhu… kaj ni to nekaj lepega?
ČE vam je v življenju namenjeno, da z določeno osebo nekaj doživite, se ta možnost zgodi neglede na to, ali ste vezane ali ne. Usode ta podatek ne zanima dosti…:))) Ko vam pride taka priložnost naproti, se morate zavedati, da nobena stvar ni naključje.
XY, pravilno si ravnala.. prepusti se in začuti se.
Objem vsem,
Sandra