Pred letom dni sem zamenjala službo in splet okoliščin je pripeljal do tega, da sem se kar naenkrat znašla na mestu vodje oddelka.
Po naravi sem prijazna (vsaj trudim se), vedno pripravljena pomagati, vedno se vlečem za druge in opozarjam na krivice, zato so ljudje začeli to izkoriščati. Pravzaprav sumim, da so me ravno zato postavili za vodjo. Problem nastopi, ko se je potrebno potegniti zame. Tega enostavno ne znam. Jezna sem sama nase, ampak vzgojena sem v duhu, da se to nekako ne spodobi. Vem, da bi bilo velikokrat treba povzdigniti glas, koga opozoriti na napake, pa enostavno ne vem kako. Nekako skušam ohraniti dobro voljo, čeprav na koncu jaz opravim delo, ki bi ga moral nekdo drug. Oči pa so se mi odprle, ko sem slučajno zvedela kakšno plačo je imela vodja pred menoj. Za enako delo je dobivala skoraj še enkrat večjo plačo, kar je šef opravičeval s tem, da je višina plače povezana s tem, da je imela avtoriteto v podjetju. Skoraj tako, kot da se ji manjše že niso upali dati. Sedaj vas sprašujem, kaj za vas pomeni avtoriteta? Skušam biti pravična, delo opraviti korektno, vlečem se za podrejene, prihajam in odhajam zadnja, ker pa ne jamram, koliko je dela, ampak ga raje opravim, imam v zahvalo manj pomočnikov in pogosto le s težavo dobim dopust. Prejšnja šefinja je bila skregana z vsemi, vedno je kričala na šefa in delavce, tudi delo ni bilo opravljeno tako kot sedaj…

Kaj menite, kako naj si pomagam? Razmišljala sem že o tem, da bi se udeležila kakšnega tečaja ali poiskala ustrezno literaturo, ampak res ne vem kje. Ali sploh obstaja kaj takega?
Hvala in prijeten dan želim.

Biti “vedno prijazna” najbrž ni naravno stanje, ampak precej naučeno, naigrano. Kaj “skriva” tako stanje v ozadju…je sedaj vprašanje. :)Mogoče bi bil za začetek to vzpodbuden odgovor. Potem pa: delo na sebi. Mogoče Šola čustvene inteligence, mogoče litaratura na temo:kako se postaviti zase. Tega je na pretek,od najbolj “šolskih”priročnikov do že bolj zahtevnih. Pokukaj v knjižnico.

Pozdrav od včasihprijazne – včasihneprijazne. 🙂

Pozdravlejni,
iz vašega pisma je razbrati, da niste naravni talent za vodilno delovno mesto, ampak nič hudega, vaja dela mojstra. Da ne bo pomote, jaz sem po osebnosti kar podobna vam, ampak sem sama do sebe tako iskrena, da vem, da bi bila sedaj s svojimi izkušnjami (pa ne strokovnimi, ampak vodstvenimi) zelo slaba šefinja…imam zalo malo deloven dobe in malo praktičnih izkušenj, pa vendar, lahko povem, kakšen je zame dober šef: POSTAVITI SE ZNA ZA SEBE IN TUDI ZA SVOJE PODREJENE, AMPAK PREVSEM ZA SEBE!PA MU NIHČE NE ZAMERI, KER JE ITAK ŠEF IN SE OD NJEGA PRIČAKUJE, DA BO NAJPREJ POSKRBEL ZA SEBE!

1.na tedenskem sestanku natančno določite naloge jasno in direktno razdelite delo: ti boš naredila to, ti to, ti to…in seveda, če je kdo bolj nov, naj mu natančno pove kako se to naredi (ampak to posebej, ne na skupnem sestanku)
2. če je kaj narobe, naj povejte direktno: tole niste naredili dobro, morali bi narediti tako in tako, no sedaj veste v naprej in pričakujem da boste v bodoče tako naredili;
3. podrejenim dajte vedeti, da so pomembni samo rezultati in nič drugega: torej lahko si na kavi 2 uri, če veš, da boš v roku opravil delo, ali če boš popoldne ostal dlje , da bo zjutraj opravljeno…torej v torek ob 10 ih želim imeti na meilu to od tebe, to, od tebe in to do tebe, v sredo to in to ob 14 ih in to in to odo konca delavnika….če delo ni opravlčjeno v roku in kvalitetno, to poveš takoj naslednji dan zjutraj in poveš, da se je sedaj podrl cel urnik, ker tej osebi ne moreš naložiti še tega in bo zato moral to opraviti nekdo drug…tej osebi bo bedno in bo sama opravila čim prej (če ne bodo sodelavci jezni, ker bodo namesto lene osebe morali to opraviti)…na skupnem sestanku pograjaš, pohvališ kaj je kdo dobro naredil prejšnji dan ali teden… če imate denarno stimulacijo jo uporabite za izjemno požrtvovalne primere (npr. dva od 10 delavcev na mesec) aja, by the way: niti slučajno ne kukajte podrejenim v ekran in stikajte po mizi, smo alergični na to in učinek na delo je nulten, pusti te jim, da če prej končajo delo srfajo ali si kaj sprintajo, če rabijo za sebe…ali pa zehajo in gledajo v zrak ….to daje malo občutka svobode…sej po kakšni uri surfanja si že sam sebi malo nadležen, in želiš čim prej dokončati delo, če veš da boš lahko pol ure pred koncem malo posurfal ali počvekal…striktno se držite tega, da ne hodite po drugih pisarnah, ampak da pridejo podrejeni k vam, pa še to le nakratka navodila….razen, ko je kakšen poseben dan ko ni nič za delat, lahko malo počvekate, ker drugača si podrejeni mislijo, aja, ženska nima kaj za delat, mi pa garamo (pa čeprav jih boste samo prijazno vprašali kaj so delali za vikend), seveda, če je v navadi jutranja kavica, to ne pomeni, da ne morete spit kave z ostalimi, se pa spodobi, da vsako jutro ob uri vstanete z izjavo, alo, delat in odidete v pisarno…. ne komplicirajte glede datumov dopustov, če res ni druge možnosti…smo zelo občutljivi na to!!!zaposleni naj se zorganizirajo kdo bo kdaj šel, vi pa zahtevajte, da je ta in ta dan, nekdo prisoten, če je nujno, da pa vas ne zanima kdo in naj se zmenijo med sabo; in če je katera na bolniški, se ugriznite v jezik! Potem pravično razdelite delo med ostale in poveste, da ga je več, ker je ta in ta na bolniški, ampak da tako pač je, da pa boste tudi vi prevzeli del njenega dela (da ne bo medsedojnih zamer)

4. najvažnejše: ne delajte stvari namesto drugih, ampak samo razdeljujte naloge!! Za sebe pustite samo kakšno malenkost, ker vaša naloga je koordinacija in organizacija dela in ne opravčljanje dela namesto podrejenih…zelo pomembno: ko podrejeni ne ve kako bi nekaj naredil, mu dober šef pokaže, pove, ponudi vzorec, potem pa da čas, da naredi in na koncu pregleda (na željo podrejenega), ampak nikar ga ne klicat: a si že, da pregledam, ampak recite: ko boš končal mi lahko pošlješ v pregled če želiš, mora pa bit gotovo do četrtka ob 10 ih!
5. Dobremu šefu ni treba biti niti slučajno prijazen, da je priljubljen! Se sliši neverjetno, a je res! Zakaj? Ker šef nikoli sploh ne more biti priljubljen, lahko je le takšen, da si podrejeni ne želijo, da bi zbolel ali šel na porodniško in bi dobili drugega….pomembno je, da je odkrit do podrejenih in direkten, da pohvali in graja in predvsem, da če je podrejeni v dvomu prevzame odgovornost in usmeri…pomembno je, da se podrejeni rasnično počutijo kot da lahko vprašajo vsako neumnost ali malenkost, in da ne bo to pomenilo, da so neumni, tudi če se zmotijo nehote in se sekirajo, čisto mirno odvrnite, da ni problema, da pa naj popravijo in rešijo kare se rešiti da….

Temu bi jaz posvetila še nekaj besed: če je podrejeni v dvomu, kako naj naredi to in to, mu bodite na voljo, da vas vpraša, in potem vi odločite, kako naj to naredi in vi prevzemitre odgovornost, za to, da bo podrejeni naredil stvar na tak način kot ste vi želeli….gre zato, da je bistveno v kritičnih situacijah, ko sta možni dve poti, da prevzamete odgovornost in se vi določite za eno od teh dveh poti, s tem razbremenite podrejenega pritiska, po drugi strani pa bo stvar naredil on in ne vi: šef mora nositi odgovornost in zato je plačan, ni plačan zato, da je prijazen..iz izkušenj moje šefice: z majhnimi darilci podrejenim in prijaznostjo se ni mogoče odkupiti za neprevzemanje odgovornosti in za prepuščanje podrejenih v negotovosti. Vi ste tisti, ki usmerjate, ker če delate namesto podrejenih, nimate časa za usmerjanje dela in tako zaposleni tavajo. Določiš: ti to tako naredi, ti to tako naredi, in ti to tako…v začetku boste kakšne 3 mesece imeli več dela kot navadno, ker boste morali razlagati kako, potem pa se vse stvari začnejo več ali manj ponavljati in bodo podrejeni zelo dobro delali sami….

6. bodite organizirani in striktni: torej, saj ste za to plačani za vodstveni položaj: organizacija dela….od podrejenih zahtevajte, da vsak nov meil (poslan z vaše strani) takoj odprejo in da se navadijo odzivat hitro; torej,
npr. imate dodatno nalogo za eno osebo, pošljeti ji meil: Francka, prišla je še ena nova zadeva (kratek opis z enim stavkom), Francka prosim te, da jo prevzameš ti, ko boš imela čas se oglasi pri meni, da se zmeniva kako naresti in do kdaj mora biti narejeno. In če ni kmalu odziva, pokličeš po tel: a si vidla moj meil? ja kako a ne bereš meilov?!!! (malo glasneje), no preberi in se oglasi, ko boš imela čas da se zmeniva kako in do kdaj boš naredila…aja, ne moreš? kaj imaš pa drugega? aja to in to, no ja… jaz bi te prosila, da prevzameš še to, ker mislim, da bo šlo, je takšna zadeva, da ne bo problema, da boš hitro opravila, da se moraš tudsi tega naučiti delat, ali kaj takega…prosim te, da narediš še to, vsaj do tega in tega dne ob tej in tej uri (podaljšaš rok do kdaj mora biti narejeno,prvi rok, ki ga postaviš je krajši)

če sodelujete na kakšnem sestanku kjer ni podrejenih, pošljite povezetek sestanka v vednost vsem, da bodo vedeli, kaj se dogaja, se bodo počutili pomembne in obveščene…ali pa seznam kaj se dela ta teden in kdo je zakaj odgovoren…mogoče se vam bo zdela izguba časa, ker preden boste to napisali, bi že vse sami opravili, ampak se splača. ker bodo zaposleni vse bolj samostojni in kooperativni in boste imeli vse manj dela z razlago in boste na koncu govorili le še: ti to, ti to in hvala, dobro opravljeno! pa še nekaj: nismo vsi talenti za vodenje tima, če ste strokovni in sposobni, pa vendar značajsko neodločni, si lahko najdete bolj individualno delo, jaz ga imam, sem podrejena v službi, ampak mi zelo ustreza takšen položaj, za tistih nekaj deset jurjev več ne bi bila na vodstvenem mestu, PRAV ZARADI ODGOVORNOSTI!!! …je pa res, da človek ki je strokovno dobro podkovan in ima veliko izkušenj v praksi (važne so izkušnje!!!), lažje dela na vodstvenem položaju, kot teoretičen strokovnjak bez praktičnih izkušenj (je bolj za škodo kot za korist, ker ne pozna realnega dela in zato težko koordinira stvari)…joj sem se razpisala, pa držite se in lepo se imejte v službi!!

LP,Mavrica.