Najdi forum

Pozdravljeni!

Velikokrat razmisljam o poroki, o otrocih, pa ne pride in ne pride tisti pravi cas, zato se ves cas sprasujem kdaj bo?
S fantom sva skupaj ze skoraj sest let, o poroki se nasplosno pogovarjava, samo nikoli o najini! Ja mu nic ne recem, kdaj se bova, on pa tudi ne! On me mora zaprosit, ne bom jaz njega! Imava stanovanje, samo nisem se cisto priseljena tja. Zaposlena sem za dolocen cas, nikoli se ne ve do kdaj bom delala, verjetno dokler me bodo rabili! Problem je verjetno v tem, da nimam redne sluzbe, zato me ne zaprosi. Samo on tega ne bo priznal! KAJ NAJ NAREDIM, NAJ CAKAM V NEDOGLED?

L.P. Sereny

da draga, očitno – sva že dve, veš….tud jest sem enkrat že spraševala tu–ali naj čakam v nedogled? da bo otroček,služba…pa so mi rekli tu gor, da na silo ni nič-tako da čakaj:)

joj upam da tvoja delovna pogodba res ni razlog, da te ne zaprosi!!! lepo te prosim…a če bi bila pa doma, bi te pa pustil al kaj?
Mogoče pa čaka, da ga zaprosiš ti! Nikoli ne veš, danes so drugi časi…malo ga potipaj.

tko k bamby pravi;)) jest sm mu tud rekla zadnjič, čez dve ali tri leta se pa poročiva a ne? he he ni nč ugovarjal:)))

6 let sta skupaj, pa se ne moreta odkrito pogovorit o poroki!
Meni se to zdi čisto mimo! Kako se bosta pa potem pogovrjala o kakih težavah in stiskah, ki v vsakem zakonu pač kdaj nastanejo?
Malo premislita o vajini zvezi.

bjonda ..točno tako!!!to sem hotela tudi jaz napisati.

Draga dekleta!

Poroka in zaprositev za poroko je zelo pomembno področje v odnosu med moškim in žensko.

Vsaka zveza naj bi se v nekaj letih (3 do 4 leta) razvila tako daleč, da sta partnerja ali pripravljena na poroko in s tem na daljši zavezujoč odnos ali pa, da to ni to in da bo treba začeti razmišljati o zaključku zveze. Vse, kar je vmes – nedoločeno odlaganje resnih odločitev, je zapravljanje časa. Če partner po šestih letih še ne razamišlja o poroki, je to jasen znak, da ne misli resno z odnosom in da mu paše tako kot je. Ima punco, pa ne tako zelo obvezno, zraven še ohrani precej svoje svobode. Tak partner ne bo dober zakonski mož, vsaj temu dekletu ne, ker sta leta dolgo živela v svobodnem odnosu in si bo on zakon predstavljal popolnoma enako.

Vsekakor je tako pri moškem kot tudi pri ženski odločitev za poroko zelo resna in mora biti popolnoma samostojna, brez pritiskov, z vsem srcem in ravnanjem se je treba odločiti za ta odnos ali pa ga rajši prekiniti. Posebej ženska ne sme moškega siliti v poroko. Pove naj samo svoje občutke, da prihaja čas odločitev in da če se on ne bo odločil, ga bo zapustila. Zato, ker si svoje življenje predstavlja kot poročena ženska z družino. Če tega ne more s tem partnerjem, ga bo zapustila in si dala možnost za nove zveze. Ko to pove partnerju, mora biti res pripravljena na to, da ga zapusti. Drugače ta poteza ne bo prinesla učinka.

Klasično se še prevečkrat dogaja, da smo ženske preveč pripravljene na poroko, moški pa premalo. In jih na nek način prisilimo. Počakati na zrelo odločitev svojega partnerja je velika modrost, ki pa se kasneje zelo obrestuje.

Ko se moški odloči za poroko, bo tudi sam zaprosil. To ima velik simboličen in praktičen pomen. Ker bo on tisti, ki je zaprosil, se bo do zakona zelo odgovorno vedel. Zelo drugače kot tisti, ki je bil prisiljen v poroko npr. z nosečnostjo.

Dobre živce vam želim!

Oh, torej če par ni poročen, je to zapravljanje časa in bo njuna veza enkrat tako ali tako šla narazen?
Pozabila si na možnost, da se najdeta dva taka, ki jima poroka ne pomeni viška njune veze, ampak čisto lepo skupaj jadrata skozi življenje brez nje…

Mislim, da si partnerja morata povedati vse, kar ju žuli. Tebe žuli poroka. A sedaj boš pa čakala in čakala …ne.
zavedaj se, da se mnogi moški po svoje bojijo odgovornosti, poroke, otroka. Torej, lahko je dvom v resnost zveze (a potem ne bi bila 6 let skupaj), ampak strah pred institutom poroka-otrok-družina. Ali pa samo strah pred obredom poroka.
Strah jih je – da bo vsega lahkotnega lepega v odnosu konec, prišel bo otrok, obveznosti, debela žena, tečnarjenje, adijo prijatelji……..razumeš?
Malo otročje vse skupaj, a res.
Torej – reci! Pa ne neizprosno navalit, ampak v bistvu preveriti. “Kaj ti misliš o poroki? Načelno gledano? Si predstavljaš kdaj, da bi midva imela otroke? itn” In potem povej svoje – da mogoče je poroka zastarela stvar, a tebi bi pa nekaj pomenila. In ja, želiš si imeti otroke pred xy starostjo.
Pogovor naj ne bo nekaj dramatičnega, ampak pač klepet, ko nekje sedita in žulita pijačo.
Poznam primere, ko je punca vprašala in dobila odgovor, da nekoč si pa želi otrok. Odgovorila mu je, da ona ne more in noče čakati do 40 leta in takrat rojevat, ona bi začela delat na tem čez recimo pol leta. Prej bi se pa poročila. Fant je bil prvo totalno presenečen, potem se je misel vanj počasi usedla. Nekako pestoval jo je, odkar je bila izrečena. In ja, vse je šlo OK.

Reci. In če reče ne, potipaj zakaj je proti, česa se mogoče boji, ima odpor. In povej, da si ti pa to želiš. In najdita kompromis. Veš, tudi hitra poroka velja – vidva + priče, pa lep romantičen večer naprej ;-))

Čudi me, da če imata stanovanje, zakaj ne živita skupaj? Najprej poskusita živeti skupaj, da bosta videla kaj je skupno življenje.

Ko smo bili mi mladi nas je vleklo skupaj, komaj smo čakali, da gremo (fant in punca) skupaj živeti stran od staršev. Glede poroke, kdaj te bo zaprosil, pa sploh ni važno, če se poročita. Kaj ti bo poroka, če vaju ne vleče skupaj.

Se nekako pridružujem vaši temi. Zanima me vaša starost? Midva sva on-35, jaz-30 in skupaj sva 3 leta. Skupaj živiva že 2 leti, vendar nisva na svojem in tudi to je malo problematično. Pogovori o otrocih pri nama so, vendar še nič konkretno.

Pozdravček in čimprejšnji premik veze v pravo smer
M.

New Report

Close