Pozdravljeni,

Jaz pa se danes počutim zelo slabo. V bistvu zato, ker sem naredila nekaj zelo egoističnega. Ampak to sem enostavno morala storiti.

Gre za naslednjo zadevo: Že pred leti sem na enem seminarju spoznala neko žensko srednjih let. Samsko, malo čudno, inteligentno (tako, da ji že škodi), totalno neprilagojeno, kljub izobrazbi brez službe,… Večina se je je kar ognila, jaz pa sem bila z njo pač prijazna. In ta ženska je potem nekje dobila št. mojega mobija in me začela klicariti. Razlagala mi je, kako je osamljena, da je brez službe, da je nikjer ne marajo,… Nato mi je začela pisati mail-e. Nekaj časa sem z njo kontaktirala, ji dala kakšen nasvet. Ampak opazila sem, da se je noben dobronameren nasvet ne prime. Neprilagodljiva je do konca in živi čisto v svojem svetu. Ti njeni telefonski klici in mail-i trajajo z vmesnimi prekinitvami že kar nekaj let. V bistvu je težka kot cent in se je enostavno ne morem znebiti. Na mobi se že zdavnaj ne oglašam več, dobivam pa stalno neke SMS in elektronsko pošto.
Danes me je pa pošteno razkurila, ker me je klicala na stacionarni telefon (spet nimam pojma, kje je dobila številko) in sem ji rekla, da naj me enostavno ne kliče več, ker se nimam časa z njo pogovarjat. Odvrnila mi je, da me ne bo klicala več. Upam, da res ne.

Se pa vseeno počutim svinjsko. Vem, da je zelo obupana in osamljena, ampak jaz enostavno ne morem več izgubljat energije z njo. Tudi jaz imam svoje skrbi in težave ter precej stresno življenje in se z njo enostavno nimam čada ukvarjat. V bistvu bi ženska rabila kakšnega psihologa.

Se mi pa ob vsem tem poraja vprašanje: Kaj za boga je na meni takega, da se vedno kakšen izgubljenec obesi name in mi hodi stokat. Tega stokanja in jadikovanja sem že do grla sita.

Že nekaj časa nazaj sem se odločila, da tega enostavno ne bom več pustila. Občutek imam, da s tem ljudje name prenašajo negativno energijo. V bistvu sem okoli sebe začela zbirati pozitivne ljudi, ki imajo urejeno življenje in podobne cilje kot jaz. Sama sem zelo optimistična oseba, kljub zelo težki mladosti in zdravstvenim težavam. In tudi veliko stvari sem v življenju že dosegla. Enostavno si želim, da svoj prosti čas (zaradi zahtevne službe ga ni veliko) preživim kvalitetno in v dobri družbi. Se vam to zdi preveč egoistično?

LP, Nik@

ne, meni se zdi to edino zdravo. kar pogumno. če te bo še nadlegovala, jo prijavi policiji.

Pomiri se. Enim ljudem je treba dobesedno direktno povedati, ker nikakor ne sprevidijo, da so šli čez mejo.

Si pač prijazen človek in mogoče v preteklosti nisi znala reči ne in postaviti neke meje. Sedaj to znaš in prav je tako. Zakaj delati nekaj kar ti v bistvu ne paše. To je lažnivo in nima smisla.
Imam sodelavko, na katero se lepijo same zgubaške parazitske osebe, s katerimi zgublja čas in energijo. In res je potrebovala kar nekaj let, da je to dojela – dojela, da jo v bistvu izkoriščajo. Da jim je kot bergla. Da je odnos enosmeren. To ni prijateljstvo. To tudi ni pomoč. To je pustiti se izkoriščati. In to nima smisla.
Lep pozdrav in brez slabih občutkov!

se strinjam z vsemi predhodno napisanimi posti. le nič ne imej slabe vseti. očitno si človek, ki premore izjemno empatijo, in zato se pač ljudje non stop vesijo nate s svojimi problemi. če imaš dovolj, imaš pač dovolj in vsak naj deluje po svoji vesti.

Poznam, tudi meni se je včasih dogajalo.
Kar si storila, je edino prav in niti za trenutek naj ti ne bo žal.

Razumem, da se počutiš slabo, ker imaš vest in si dobra. Pozabi. Nekateri ljudje so kot pijavke, posrkali bi ti vso energijo, ker pač čutijo, da jo lahko. Zato enostavno pozabi. Tudi se ne zapletaj več z njo v pogovor, ker te očitno zavija v pajkovo mrežo, potem boš ujeta in vse bo še bolj brezizhodno. Je treba znati storiti zadnji korak. Ta je veliko težji, kot prvi. Strogo, presekaj in reci NE. Tudi znati reci ne, ob pravem času in na pravem kraju ter pravi osebi ni lahko. Kje pa piše, da si lahko kadarkoli komerkoli na razpologo. Umetnost je reci NE, verjemi, ampak boš morala, ker tako čutiš in želiš. Pa srečno.

edino prav. tudi jaz sem naredila isto pred parimi leti. nisem več zdržala pritiska. enim ljudem enostavno daš vse, pa jim ni nikoli dovolj in te začnejo izčrpavati. govorijo le o sebi, sploh te ne poslušajo itd…Ne počuti se krivo! Nima smisla. Upaj samo, da se je rešiš. saj si bo našla drugo žrtev. ker NISI psihiater, da bi jo zdravila. In NIČ ji ne moreš pomagat…saj si ji že toliko, pa vidiš, da ni Nič pomagalo.
hej,a govoriva o isti osebi? (okolica MB?)

Nik@ napisal:

> Kaj za boga je na meni > takega, da se vedno kakšen izgubljenec obesi name in mi hodi > stokat.

Po mojem to, da pristaneš na komunikacijo, daješ nasvete, itd.

Ne, ne zdi se mi cinicno niti egositicno. Tudi sama tako razmisljam in se lahko podpisem pod tvoj post. Na naju se “obesajo”, ker sva predobri in hoceva pomagat, pol pa vidis, da te ljudje samo izkoriscajo in ne dajo miru. Ko pa ti nekoga rabis, ponavadi ni nikogar ..

Think on youself!=)

Bodi zvesta sama sebi in svojim občutkom, ki so točni. Takšno nadlegovanje je pomanjkanje omike s parazitskim sindromom.Kdo ji pa daje tvoje podatke (ta tudi ni čisto gladek, ker te poriva v ….)?

Ti imaš svoje življenje, imaš vso pravico reči – ne zmorem več.

Mislim, da je to primer tistiega zdravega egoizma… včasih pač moraš potegniti črto in reči: ‘OK punči, do tukaj smeš, naprej pa ne….!’
Občutek imam, da se morda ne zgodi preveč pogosto, da komu rečeš ‘ne’. Morda bi ji lahko predlagala kako strokovno pomoč… a vprašanje, če bi sploh hotela kaj slišati o tem.
Če si naredila konec zato, ker res nisi videla drugega izhoda in ker gospe ni sama uvidela, da preveč vdira v tvoj prostor in čas… potem je verjetno to tudi prav.