starševstvo in vzgoja
Predlagajte mi prosim kako knjigo o vzgoji otrok – imam 3 leta starega sina in je ravno v fazi trme. V posameznih izpadih tudi meni popustijo živci in se zderem nanj ali pa pride do prepira med menoj in partnerjem. Zadnič sem brala članek o trmi otrok in se prepoznala v vzorcu mame, ki sama sebe ne obvlada, kaj šele otroka – ko od dretja prideš na tepež, lahko tudi dlje…
Ne želim biti mama, ki bo otroka po tazadnji ko bo trmaril, ampak trenutno sem ob tem nemočen opazovalec, karkoli naredim ni prav.
Hvala in lep pozdrav!
Obstaja ogromno knjig o vzgoji, malo se sprehodi po cobiss-u.
Mislim, da ti knjige ne morejo kaj dosti pomagati.
Svojega otroka vzami kot samostojno osebnost in mu dovoli,
da uveljavlja svojo voljo.
Ne misli, da ga moraš zatirati in uveljavljati svojo. To ni materinska ljubezen.
Sama sem svojega sina naučila vseh možnih oslarij, npr. sem mu pokazala, kako se po riti voziš po zasneženem hribčku, parkrat se je spustil, potem pa so mu bile sanke bolj zanimive, pa je kombinezon ostal cel.
Ravno danes sem pri adrenalinskem parku videla mlado družinico, ki so hoteli kar naprej, otroček bi pa rad tam gledal in plezal. Seveda je bil jok in stok. Najraje bi šla do staršev in jim rekla, naj si VZAMEJO PAR MINUT ZA OTROKA, naprej še vedno lahko gredo kasneje.
Mene je oče pretepal, kdaj je imel čas, če ne, pa si ga je vzel. Ampak tega vzorca vzgoje nisem prenašala dalje. Moj sin je zrastel v zlatega mladeniča. Dovolila mu nisem edino nevarnih stvari, ognja itd.
Mnogo sreče pri vzgoji. Vzgoja je z drugo besedo udomačevanje živali, tvoj otrok pa je človek, zato človeško z njim.
Vem, da premoreš toliko ljubezni.
Res je veliko knjig o vzgoji a meni osebno sta najbolj všeč OTROCI SO TEGA VREDNI in pa MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE v kateri je na začetku tale recept
2 zvrhani žlici pohvalnih besed
4 majhne žličke vztrajnega žuganja
1/2 skodelice jasnih zahtev
1 velika zajemalka zaupanja vase
Vse sestavine vztrajno mešajte in začinite z dobro voljo.
NAJ VAM TEKNE!
Zelo pa priporočam vsem obiskovanje šol in vrtcev za starše, ki jih ponavadi organizirajo v vrtcih in šolah in na katere pridejo super predavatelji – ne teoretiki ampak praktiki in ena takih je tudi Branka Jurišič, ter ravnatelj doma v Jaršah oziroma vodja in se mu opravičujem, ker sem pozabila njegovo ime
sicer pa raje 2 zajemalki kot 1 srečno mamica 3 nadebudnežev
Prebrala sem ogromno knjig na temo vzgoje otroka, pa me je motilo dejstvo, da vsi avtorji nekako “držijo” z otroci. Mi starši pa kot roboti polni idej, energije, potrpljenja, časa…..Naključno mi je prišla v roke knjiga Z otrokom lahko sodelujete (Elizabeth Pantley) in moram priznati, da mi predstavlja biblijo vzgoje-konkretno, življenjsko, prijazno za obe strani (otrok&starš). Priporočam.
Lep dan
“Svojega otroka vzami kot samostojno osebnost in mu dovoli,
da uveljavlja svojo voljo.
Ne misli, da ga moraš zatirati in uveljavljati svojo.”
Ali to pomeni tudi takrat, ko želi vreči kozarec na tla? Vse le ni tako črno in belo, kot si ti napisala. Otroku JE POTREBNO postavljati meje in jih usmerjati, to pa še ne pomeni, da ga zatiramo!!!
Poznam veliko staršev, ki so dobesedno ravnali po tvojem zgornjem stavku (npr. 2 letnemu otroku 30 minut pred odhodom v vrtec razlagali, zakaj sredi zime potrebuje kapo, otrok pa jo je ves čas metal na tla) in so jim otroci zrastli čez glavo. In sedaj se čudijo, zakaj jih sošolci ne marajo, jih ima učiteljica na piki, babica pravi, da je otrok nevzgojen, mamica sosedovega Mihca ne dovoli, da se igra z njim …… Skratka, z vsem vesoljnim svetom je nekaj narobe, samo z njihovim otrokom je vse v redu.
In taki starši ponavadi izraz nevzgojen zamenjajo z izrazom hiperaktiven.
Ej, veš, kakšen nasvet sem dobila od šolske psihologinje?
Vprašala me je: “Kaj ste danes naredili za sebe? Ne za otroka ali moža, za sebe?”
Vsak dan si vzami nekaj časa za sebe, delaj to, kar te veseli: branje, plavanje, sprehod, kino…
S tem daješ otroku vzor, kako skrbeti za sebe.
Nekoč te bo posnemal.
mislim, da je bil Tinkarin nasvet krasno izhodišče:
vse. kar se tiče otroka in njegovih in tvojih zahtev klasificiraj v 3 skupine:
1. ni pogajanj – tu so tista, ki se tičejo varnosti njegovega življenja: privezovanje pasu, hoja po pločniku (če je še manjši je potrebno držanje za roko), ne skakanje po parkirišču, vtičnice…..
2. se lahko pogodite, če mali argumentira in se ne meče po tleh. Ni tako nujno, da obvelja vaša zahteva.
3. če želi, je lahko po njegovem (zelene hlače in roza majica…, poje samo krompir, omako pa ne (naj jo poskusi samo pikico….
Zelo pomaga tudi ponujanje izbire. Namesto – sedaj se pa obleci, ali boš oblekel bež majico ali zeleno.
Pa pravila, ki jih postavite porej: gremo v trgovino, ampak danes ne bomo kupili nobene sladkarije. Če boš nagajal bomo šli takoj domov. In to tudi naredite, če se zgodi “scena”.
Naš je najmanj konflikten, kadar ga lahko zmotiviramo, da sodeluje kot odrasel – pomaga pri perilu (ga zmoči, zmenca kako majico, ki je ne peremo v stroju), pripravlja mizo…. Takrat se očitno počuti dobro, ker se počuto koristno in je zares nekaj naredil.