bojim se pristopiti k dekletu
Pozdravljeni!
Moj problem verjetno izvira se iz mojega najstništva. Imel sem velike probleme s kožo. (akne, mozolji) Tudi sedaj še ni čisto ok, posledice bodo pač ostale. Globlje brazgotine so verjetno v moji samozavesti. Vedno, ko bi moral storiti nek prvi korak pogorim. Pač, ne storim nič, kot pa da bi bil zavrnjen. imam 25 let. Sicer sem imel že nakaj vez, a takrat sem bil še preotročji. Imam dobro službo, sem uspešen. Baje sem simpatičen, prijeten sogovornik, delaven človek. Nekdo, ki vedno najde pot iz problemov. Nekdo, ki rad pomaga… Sebi žal ne znam.Že dvakrat sem se zmenil s chata za kavo z dekletoma, pa mi je obakrat padlo srce v hlače. Nisem upal iti. Smili se mi dekle, če samo pomislim, kako čaka nekje…Tresejo se mi roke in potijo. Problem je v meni, priznam. Le rešiti in izkoreniniti ga ne znam. Tako nerodno mi je.
Torej, poljuvajte me ne bom užaljen, povejte svoje mnenje..
Kaj naj ti rečemo? To boš žal moral nekako razčistiti v sebi veš. Žal ni nekega recepta, kako bi pridobil na samozavesti, če se ti to vleče že tako dolgo…. res ne vem 🙁
S puncami pa se raje preko chata ne dogovarjaj, razen, če si pošljeta slike, da veš, da si ji všeč in se nimaš kaj bati. Pa še telefonske si je pošteno izmenjati, da lahko javiš, če ne greš, da ona ne čaka tam kot ena pepika.
Nehaj chatat, pojdi v life! Pa ne v lokale, kjer se razkazujejo nalepotičene, stetovirane, spiersane koklje, ampak nekam, kjer so prava dekleta – na primer med športicami, hribolazkami, ljubiteljicami knjig … bo na kupe deklet, ki sploh opazile ne bodo kakšnega bivšega mozolja, ampak ti bodo videle v srce. Le pogumno!
A ne, kaj vse nosiš v sebi, na eni strani uspešnost, delavnost, iznajdljivost in prikupnost, na drugi strani pa neke strahove, bog vedi od kod. Če ti škripa samo pri navezovanju stikov z dekleti, medtem ko se na ostalih področjih energija prosto pretaka, se mi sploh ne zdi kritično! Zato ne, ker že nosiš v sebi izkušnjo uspešne navezave stikov, ki jo moraš samo prenesti na manj dodelano področje. Nobenega strahu se ne moremo znebiti, dokler mu posvečamo pozarnost na tak način, da mu dovajamo energijo. Npr. ko si rečeš: “Prehudo tremo imam, ne grem na izpit,” ali: “Premalo izkušenj imam v stikih z dekleti, zato bom šprical zmenek,” v tem primeru strahove samo krepiš! Ali opaziš, kje je zanka? V odločitvi, ne v strahu! Čim se odločiš za odhod na randi kljub strahu/tremi, si že zmagovalec! To pa zato, ker z odločitvijo stopiš v drugačen tok energije, v zmagovitega, prežetega s pogumom. Kljub temu je treba še nekaj storiti v tej smeri, prijeti vajeti pozornosti v svoje roke! Če pustiš pozornosti prosto pot v prizore lastne neuspešnosti, ko z mislijo prikličeš vse možne napake, se ne more drugače iziti kot tja, kamor si sukal volan. Ko pa na zmenku ne razmišljaš o tem, kako izgledaš in ko ti ni veliko mar, kakšen vtis boš naredil, skratka – ko opustiš zanimanje zase, takrat se pa nimaš česa bat, takrat avtomatsko izstopiš iz področja strahu v področje iskrenega zanimanja za dekle, za njena razmišljanja in pogled na življenje, za njene odzive, izkušnje in dognanja, pa še in še. Tu si pa že na trdnih tleh gradnje prijateljskih odnosov. Pa veliko uspeha!
hej sokec…poleg vseh tvojih kvalitet, ki jih opisuješ in ki so zelo pozitivne ti priporočam, da bodi malo bolj drzen…ja ja saj ženske imamo rade prijane tipčke, ampak malo moškosti ti pa ne bo škodlo…sicer pa pozabi na chat in skoči v life, ker glede na to, da si star 25 si kr privošči lokal…športnice lahko najdeš na kakšnih treningih, če boš pa tja hodil boš izpadel kot nek bolesten zasledovalec, pa verjemi, da se športnice tudi veselo zabavajo po loklih, hribolaznice pri 25 yeah right, ljubiteljice knjig pa so v literarnih krožkih, ampak dajmo no pri 25-ih in še manj…sorry she/prva fant je star 25…jaz se tudi rada nališpam. piecinga sicer nima, ampak o tatooju pa razmišljam, pa verjemi, da vidim mojega partnerja globoko v srce, pa tudi šport mi ni tuj, v lokale trenutno ne zahajam, ker pravkar čakam na porod, sem pa rada šla v kak lokal se pozabavat…v glavnem začni uživat in se ne obremenjuj s tem ali ti je kak mozolj pustil brazgotino ali ne…bodi to kar si in tisti, ki boš všeč te bo prepoznala, pa ne se vstrašit, če bo imela piercing, ker zaradi tega ziher ni slaba oseba:))))))))
sokec, nisi edini (bil) z mozolji. jaz sem bila na istem med 16-20 letom. seveda takrat nisem imela fantov… me je blo sram, pa za dekleta je to še težje, se mi zdi.
potem sem začela jemat KT in se je zadeva popravila, mislim s fanti (pa tudi mozolji). zakaj? zato ker sem samo sebe začela imet raje, lažje sem šla v družbo in če me je tip gledal, sem vedela, da tokrat zagotovo ne strmi v moje pike na obrazu…
začni razmišljat iz 2. zornega kota: ko greš v lajf, ne glej na dekleta kot da so potencialne kandidatke za ne vem kaj. pojdi ven z namenom, da se imaš lepo in NE pričakuj več. boš prijetno presenečen. bolj sproščen. marsikatero boš tako spoznal.
ne se preveč obremenjevat. predstavljaj si jih kot povsem običajne osebe (verjami, da ima vsaka kako pomanjkljivost!)
mislim, da je to poanta.
pa nehaj govorit, da ne znaš past v debato. povej raje kot jaz: da rabiš več časa, da se počutiš domače in si bolj zgovoren. jaz sem še sedaj taka.
upam,da ko greš v družbo nisi slabe volje ali da mrko gledaš! to je vse!
… zivjo
V srednji šoli so me sošolci spraševali, kakšen bi bil, če se nebi stalno smejal…
zdaj mi včas kakšen reče, da sem zafrustriran
S kožo je pa tako… v desetih letih sem že marsikaj preskusil… dolga zgodba… nikoli dokončana
ne privoščim nikomur ( izrastka v velikosti arašida naprimer)
hvala,
lep pozdrav
Če ti koža tako zelo načenja samozavest, poišči rešitev oz. pomoč (npr. z laserji se da takšno kožo zelo dobro popravit). Pozanimaj se na dermatoloških klinikah in bodi vztrajen … išči rešitve še kje drugje.
Zakaj to pišem? Ker vem, da je veliko daljša pot, če boš npr. pridobival samo na samozavesti in si dopovedoval, da se boš sprejel takšnega kot si, ker je težko. Lahko bereš knjige o pridobivanju samozavesti (ki ti bomo pri tem stale ob strani kot najboljše prijateljice), ampak primarni problem bo ostal. Zato naj bo tvoj prvi korak: naredi vse, kar lahko, da bo tvoja koža izgledala najboljše kot lahko.
Imam prijatelja, ki ima tudi veliko brazgotin od aken, ampak se stalno smeji in je multi simpatičen, prisrčen in vsi ga imamo radi. Ne vem, če koga moti njegova koža. Če bi jaz začela hoditi z njim, sem prepričana, da me njegova koža ne bi motila.
Tudi sama imam en problemček, brez katerega bi bila tudi samozavestna v tej meri kot človek mora biti. Ukvarjam se s tem, da bi rešila ta problem in ne bom kar tako odnehala. Če ga bom rešila bom srečna, da sem toliko časa vztrajala, če ne pa vsaj pomirjena/zadovoljna, da sem naredila toliko kolikor je v moji največji moči.
Želim ti vso srečo, tudi v ljubezni.
Hm, sama sem šele pri 30-tih ugotovila, da mojo okolico sploh ne moti moja višina (180), ampak samo mene! Vse do takrat si sploh nisem predstavljala, da bi mene kdo hotel in sem le na skrivaj sanjala o tem. Potem pa sem se po nasvetu kolegice le podala na internetne zmenke, katerim so sledili tudi zmenki v živo in si tako pridobila precej samozavesti. Že res, da zmeraj ni bilo ravno prijetno, a nihče ni bil nesramen do mene in mi direktno rekel, da z mano pa ne želi na pijačo. Celo veliko komplimentov sem doživela in spoznala, da nekateri prav iščejo visoke punce! 🙂 Tako mi danes ni več problem se dobiti z nekom na pijači, ki ga še nikoli nisem videla v živo in morda bo med njimi nekoč tudi tisti pravi!? Pot do sreče pač nikoli ni enostavna in prej se podaš nanjo, prej boš prišel do cilja!
Pa vso srečo!
Hvala vsem za mnenja in lepe misli
Žal jaz ne verjamem več v ljubezen. Življenje me vodi preko raznih čeri, katere le z delom in vztrajnostjo obidem. Boste rekli, še pri dekletih bodi vztrajen. Čuden človek sem.
Žalosten sem in sam. Najraje bi šel v hribe ovce past. Res. Kje grešim, da mi ni dano? Zakaj?
Verjetno nikjer ne “grešiš, da ti ni dano”… Mogoče še ni pravi čas, da bi spoznal tisto pravo osebo… Mogoče ti je prav namenjeno, da se pregrizeš skozi to pot osamljenosti, da boš nekoč potem lahko srečen z nekom… Mogoče je čas, da se naučiš biti sam… In zadovoljen s sabo ter s tem, kar počneš… Da se naučiš “imeti se rad”, kljub pomanjkljivostim… Vprašanje: ali se imaš rad?
Približno mi je jasno, kaj lahko naredijo akne na človekovi samozavesti. Tudi sama sem imela zelo velike težave s kožo… In jih še imam… Tudi pri meni je zdaj bolje, brazgotine pa so ostale… “Moj” me ima rad, čeprav je moj hrbet poln brazgotin… V meni vidi nekaj več kot zgolj telo…
Mislim, da svojih težav s kožo ne smeš več jemati kot izgovor za svojo pasivnost in vdanost v usodo… Si pač človek – nihče ni popoln, vsak ima svojo “ahilovo peto”…
Vso srečo ti želim… In imej se rad,
A. :=)
P.S.
Saj pasti ovce na kakem samotnem pašniku ni tako slabo… Morda pa prav tam srečaš sorodno dušo, ki je osamljena in ki išče prav takega kot si ti… :=)