Imam velike probleme s taščo. Živimo v isti hiši. Kadarkoli dobimo obisk je že zraven in tvezi s svojimi problemi tako, da moramo poslušati samo njo. Na lep način sem ji poskušala povedati, da to naše prijatelje ne zanima a zaman. Je v pokoju in nima nobene aktivnosti. Zanima jo kam gremo, kdo prihaja k nama, celo sinu ukazuje kateri prijatelj lahko pride k njemu in kateri ne.
Prosim, če mi lahko kdo pove, kako naj ji za vselej dopovem, da smo mi družina in naj se ne vtika v naše stvari. Jaz upam, da bom mogoče z vašimi nasveti kaj dosegla.

mi smo imeli ISTI problem, ko smo začeli živeti skupaj s staro mamo – ISTO !!!! ne boste se je rešili zlepa….žal. ker je komandirala, smo se začeli kregati in tako je prišlo tako daleč, da se skoraj ne pogovarjamo več, le najnujnejše. ko pa kdo pride, pa itak ni zaželjena… žal, drugače ni šlo 🙁 pa že 15 let živimo skupaj in smo imeli vsaj 10 let take težave, da ne mi itak bi verjeli, če bi začela pripovedovati… ko hočeš zlepa, postanejo zlobni… potem pa boljše, da ne veš več kaj se dogaja (kraja denarja, laganje po celi vasi in obrekovanje, hinavščina, take žaljivke, da ti slabo postane, loputanje z vrati……). 🙁

Naloga tvojega moža je, da svoji mami postavi meje, ne tvoja. On mora razmejiti svojo prejšnjo in svojo sedanjo družino.

Ja, kdo pa nima težav s taščo? 😉
Moja se z mene in mojega (svojega sina) čestokrat prav norčuje, za njo sva dva nesposobna pepeta…, je zelo posesivna, manipulantska in če nima občutka, da “ovladuje, nadvladuje, da je povsod navzoča-prisotna” (še pri najinem seksu bi bila, če bi lahko ;-)) postane prav hudobna (razbija z vrati, s piskri, kriči, da je za vse nasvetu sama….ona edina trpeča pod soncem)…je tudi ljubosumna na mene in moža fopa v glavo, da očitno ni srečen z mano itd.
Midva pa sanjava, da bova lahko enkrat prišla do svojega stanovanja in da bova lahko končno sploh dojela kaj pomeni biti mož in žena brez vešče, ker tudi naju-dva dostikrat čisto zaslepi njena igra…
Nisem ti napisala nič pametnega le to, da je tega ogrono in dejstvo: tastari in tamladi negredo skup pa pika, pa tudi če imaš ločeno gospodinjstvo – stran od njih najman “200 km”… LP

Živjo, silvana.

Se pridružujem mnenju digital. Menim, da bo moževo posredovanje bolj zaleglo.

Tudi jaz sem živel s taščo in sem se moral prilagodoti, ker sem pač živel v njeni hiši, ampak ona ni tega nikoli izkoriščala.
Tvoja situacija je drugačna, vem. Poleg tega pa so mame bolj zaščitniške do sinov kot do hčera, tako da je to še en minus v tvoji situaciji.

Niso vse tašče enake oz. nekatere si znajo postaviti mejo. Tistim ko si je ne znajo pa jim je potrebno pomagati. Najboljše jim je to razložiti na za njih sprejemljiv način in vsekakor NE v trenutku spora, ker je takrat težko trezno razmišljati.

Srečno!

sestra je imela skoraj podoben primer. Kadarkoli je dobila obiske, je bil takoj zraven njen tast in težil. Pa saj dobro na, saj nihče nima nič proti, samo si ga vljudnostno vprašal, kako ste kaj, pa si v odgovor dobil 20 minutno litanijo, kaj vse je narobe z njim.
v bistvu ni rešila nič, samo zdaj njeni obiski pač takoj pridejo v stanovanje in se zadržujejo pač na balkonu, namesto na dvorišču.

Jaz sem se morala postaviti zase, moževo posredovanje je bilo le božanje po njenem egu, saj se je tako več in bolje ukvarjal z njo. Ko sem sama postavila meje, je najprej odprla usta, pozabila zapret, potem pa smo se sprijaznili. Sicer sem bila ob nekaj dobrih stvari s tem, vendar je bilo vredno vsega in še več. Vendar se moramo zavedati, da postavljanje meja nikakor ni zadirčno. Gre bolj za postavljanje pred dejstva. npr. “Sedaj imava obiske in si želimo svojega druženja. Vljduno vas prosim, da nas pustite same.” Zadirčnost ti mrsikdo zameri, ne boš pa se mogla ogniti direktnosti, kar nas včasih bolj zadržuje in tli našo jezo, če je ne izvajamo.

Osebno ne vidim problem v tašči ,ampak v vajini komunikaciji. V vsaki relaciji je potrebno postaviti pravila in se teh pravil držat. Če pogovor ne zaleže ,bodi direktna in dosledno povej kje so meje.To da je v penziji ne pomeni da je odrinjena iz življenja,potrebno ji je nakazati možnosti da aktivira svoje potencijale.Mogoče bi bilo dobro da skupaj predebatirate kaj je v ozadju takšnega obnašanja. Mogoče je osamljena,mogoče jo je strah staranja in je nezmožna sprejet te spremembe.
Če se sama zavedaš da je staranje samo stvar časa,eden prej drugi pozneje ,boš brez problema z taščo najdla rešitev.Ne pozabite na majhno mero strpnosti.Veliko sreše!!!!

večna tema… uh.

kdo je že rekel, da je ženska najsrečnejša če se poroči s siroto? 😉

Tudi jaz sem tašča. Sin stanuje z ženo v eni od sob mojega stanovanja. Nikoli se ne vrivam v njuno sobo, ko dobi obisk, čeprav obiskovalce poznam. Meni že pamet pove, da se to ne dela, in da morajo mladi živeti svoje življenje. To bi tudi tvoja tašča morala vedeti, pa žal ne. Če tvoje prijazne besede niso zalegle, boš morala nastopiti bolj odločno, kajti zakaj bi trpela, mar ne?

Zadnjič smo se na morju dobili s kolegi, ki so imeli s seboj tudi starše. Oče kolegice se je umaknil, mama pa je še kar sedela in poslušala ter se vključevala v pogovor.

Čez nekaj časa ji je kolega rekel kot majhnemu otroku: No taščica, sedaj se boste pa poslovila in odšla lepo spata, ali ne? Ona je bila v zadregi, vendar je le vstala in je odšla. Sama sem bila nekoliko začudena in mi najprej ta njegov odnos ni bil všeč, ampak ko sem malo razmislila, sem mu dala prav. Konec koncev, če ona ne ve, kje so meje, jih mora postaviti on, saj smo prišli mi k njemu na obisk in če sem poštena, me je njegova tašča res motila zraven, saj se nismo mogli normalno pogovarjati, ker je kar naprej nekaj skakala vmes in prekinjala pogovor.

Če bo mož enkrat uredil, bo urejeno, drugače je pa že vnaprej izgubljen boj, ker zlorablja tvoj omikan značaj.