ali ste kdaj pomislili, da so osebe kot so kriminalci v večini primerov ravno oni bili brez ljubezni v otroštvu. in seveda, da postanejo morilci,tatovi,…so se odločili ravno na podlagi srca in ali je to prav???!!!

torej ,lahko iščeš na podlagi srca in kaj če je to srce še polno otroških tegob in razočaranj in polno hrepenenja po nekomu ,ki v bistvu sploh ne obstaja?

punce a ste kdaj opazile, da smo me večinoma tiste ,ki iščemo neko romantično ljubezen,ker smo toliko bolj čustvene in na koncu skoraj vedno razočarane.
ker ko imamo moškega ,ki še same ne vemo kaj mu manjka beri ” v bistvu mu nič ne manjka” začnemo delat probleme kako to ni to??? ste se vprašale zakaj?’a ni to paradoks? ko dobimo v roke moškega , ki nas v bistvu noro privlači in mislimo da je moški našega življenja,in ne da nam miru ker mislimo, da je ta moški to kar smo iskale, čeprav lahko z nami ravna kot mu paše,se trudimo na vse načine da mu ustrežemo,se tudi ponižamo ,ga strežemo,…samo da se v nas zaljubi in nas dvigne v nebesa beri” sanje”, ki NE OBSTAJAJO!!!
to je po mojem plod naše potrebe po izpolnitvi še tistega koščka, ki nam ne da miru im mislimo, da je to neka nadnaravna moč, neka kemija…
a ni to sploh čudno kako pride do te kemije, kako nas lahko ena oseba noro privlači druga pa ne??
IN RAVNO TU JE POTREBEN RAZUM!!!kakša kemija..to je navadno hrepenenje, ker tudi v ljubezni lahko postanemo navadni kriminalci!
a mislite da tatovi ne čutijo nenormalne privačnost do kraje ,kaj pa pedofili(v otroštvu večina njih zlorabljenih)…???saj poslušajo srce???!!!!torej kaj je potem res???
po mojem, če želiš poslušati srce moreš biti resnično ampak resnično 100%uravnovešena oseba.na to pa vplivajo vsi od staršev, prijatelji,sošolci…torej le redko kdo med nami je.

in na koncu kaj če bi ves ta trud vložili le v osebo,ki nas ima resnično rada?ali ne bi bilo potem enako kot z osebo do katere čutimo to noro zaljubljenost??

Jaz mislim, da ne bi bilo. Zaljubljenost je stara kot človeštvo – če bi bila brez pomena, je najbrž ne bi bilo.

Seveda je potrebno tudi pri “kemiji” poslušati razum (jaz sem ga, najbrž sem zato ostala sama – pa mi nič ne manjka, zares!).

Ljudje pa smo različni, eni gledajo vse bolj stvarno in se tako tudi odločajo za partnerstvo. Kar je povsem pravilno, veliko možnosti imajo za uspešno skupno pot. Drugi s(m)o bolj čustveni in takim se po mojih opazovajih res pogosteje dogaja, da na njihovi skupni poti grmi in se bliska. Eni in drugi pa lahko, če so razumni, naredijo trdno skupnost.

Žalostni primeri, ki jih navajaš (in tudi v resnici obstajajo), so pokazatelj, kako malo mladi vedo o partnerstvu. Vzroke poznamo vsi, zato ne bom dolgočasila. Iz česa danes veliko mladih ljudi zajema življenske vzorce?

Po moje ne bi mogla bolj zgrešit. Veliko ljudi, ki naredijo to ali ono slabo dejanje, pač ne vodi srce – bolj pomanjkanje tega. Takega človek želi zadovoljiti svoje potrebe na edini način, ki ga pozna. SRCE in ZADOVOLJITEV POTREBE nista enaki stvari.

Vsi pa smo zaznamovani z izkušnjami iz otroštva in odraščanja in jasno tudi iz tega izhajamo. ko zadovoljujemo svoje potrebe. Tukaj pa nastopi srce, ko vidimo, da človek, ki ga ljubimo ne more zadostiti našim potrebam.
Če imamo SRCE (ljubezen) bomo skupaj z njim našli skupno pot. Če ne se bomo ubijali, dokler ne zmoremo več.

Je pa res, da morata nekaj tega SRCA imeti oba. Če dela samo eden, no ja saj pomaga, ampak ni še to to.

Kaj pa vem, meni je veliko pomenilo, da sva se zavezala. Če se ne bi poročila, ne verjamem da bi zdržala skupaj. Nekaj časa je pokalo in se bliskalo, takrat pa ko se ni sva bila pa najbolj zaljubljen par na svetu.

Danes je že malo bolj zrelo in manj silovitih nihanj, po 50 letih skupnega življenja bova pa že znala, upam.

Lep pozdrav vsem.