Po 22.letih skupnega življenja, mi mož pove, da me ne ljubi več, temveč me ima še vedno rad in me spoštuje. Pravi, da mu dam čas, da po 2-3 .mesecih razmisli, kako je z najinim zakonom, saj so se njegove želje, hrepenenja zahteve spremenile in bo razmislil, kaj se dogaja z njim.
Naj si ne očitam, da je kaj z menoj narobe, ampak v njem se nekaj dogaja,spreminja. Imava dva komaj polnoletna otroka, živim v njegovi hiši.
Niti predstavljam se o njegovi odločitvi. Pravi, da premišljuje, ali lahko živi sam, ali bo ostal v družini.
Prosim, če mi poveste, kam naj se obrnem za pomoč v Izoli,Piranu ali Kopru.
Ali je dovolj, da v zakonu je samo rad imeti nekoga in ga spoštovati.
Kajti opažam, da jaz ga še vedno ljubim, on pa me ima samo rad.

Hvala za strokovni in kakršnikoli nasvet.

ljubi še naprej,predvsem pa najprej sebe…želim ti srečo,tudi tvojemu zakonu

Mislim, da je spoznal nekoga drugega, pa sedaj sedi na dveh stolčkih. Težko je razmejiti kaj pomeni ljubiti, kaj pa imeti rad. Zame je imeti rad in spoštovati pomembnejše. Začetna zaljubljenost ugasne, ali pa se ravije v globji odnos.

Počakaj torej nekaj časa, (gotovo je bilo že do sedaj bolj hladno med vama) potem pa naj ti pove, zakaj se gre.
Ali je res samo on se spremenil, ali je spoznal drugo, ali bi rad še kaj novega doživel,..pač jasno ti mora povedati, zakaj se je tako odločil, kje so razlogi in kaj pričakuje od tebe! Seveda zahtevaj iskren odgovor!

Ne napadaj ga, ne moleduj, ne delaj scen….ampak predvsem zahtevaj pojasnila. Potem pa se boš odločila, kaj ti je storiti. Verjetno vaju oba skrbi tudi stanovanje in premoženje, kar je normalno.
Ljubezen je pa predvsem spoštovanje! in če te je kdaj ljubil, ti je dolžan stvar razjasniti!

Če imata otroke, glejta na njihovo dobro, ne samo zase (predvsem on)

Če rabi samo samoto, naj se odseli za nekaj časa, umakne, ti pa mu daj podporo, da se bo našel…če je res iskreno povedal, zakaj se je tako odločil.

Poskušaj razumeti ga, ne obtoževati ga in ne prositi za ljubezen!!!

ljubezen je najvisji stadij zveze, ki ga doseze malokdo…v bistvu pa pomeni, da zacetne zaljubljenosti vec ni, ker je to samo telesna privlacnost, pozelenje. Ljubezen pomeni imeti partnerja rad, ga spostovati, mu zaupati in biti na visji, duhovni ravni povezan, ne samo povrsinsko…
V bistvu se ne bojite, kje boste po locitvi pristali, ampak vas je strah po tolikih letih spet biti sami, ker mislite, da se ne boste znasli, da ne boste vec vredni ljubezni in da boste zapusceni…vse to se bo dogajalo samo v vasi glavi, bodite pogumni, ce bo prislo do locitve, kajti ravno ob najvecjih prelomnicah najbolj duhovno zrastemo…sicer pa…ne prehitevajte casa…morda je moz samo v krizi srednjih let in ne vem, kaj bi sam v sabo, pa malo preizkusa, do kje lahko gre…ne dajte mu vedeti, da ste odvisni od njega. Pocnite vse stvari, ki jih do zdaj niste, ker ste se izgovorili s pomanjkanjem casa. Dajte sebi prednost…poskusajte nove stvari, ob njihovih uspehih vam bo rasla samozavest in zaupanje vase.
vse na svetu poteka tocno tako, kot mora.
Morda je to dobro znamenje za vas, da nekaj naredite se v svojem zivljenju, da greste korak dalje, saj ste po vsej verjetnosti stagnirali. Poskusajte prepoznati pozitivne stvari v navidez slabih…
Pogum dekle:)

Oba sva zelo iskrena, pri obeh nikoli ni bilo med nama drugega ali druge.
Želi si proč iz rutine vsakdanega življenja, utruja ga vsakdan, vedno eno in isto.
Želi si novih izzivov, novih stvari, saj pravi, da jaz sem prestrahopetna za karkoli novega. Jaz sem zelo skromna, rešujem to kar mi prinese in nudi vsak dan, ljubim življenje,otrke in njega. Za njega to ni dovolj.
Želi in hrepeni po novih izzivih, jaz pa mu ne vem pomagati, ker teža vsakdana je zame dovolj.

Kaj naj naredim, razen tega, da ga ljubim še naprej.
V sebi hrepenim, da nekaj pride nad njim, ko me bo iskal,klical, a vedno je sam sebi dovolj, zna brez tuje pomoči vse rešiti. Niso problem materialne stvari, ne delitev premoženja. Samo hoče svobodo in mir, ne pa da mu nalagam vsakdane obveznosti in pogovore. Čutim, da mi ne zaupa več, da sem bu odveč.
Hvala za odgovor

daj mu čas, naj poskusi, naj se izzživi…

ti pa ga ljubi, ljubi otroke in samo nekaj mu daj vedeti, da je še vedno dolžan biti pošten do tebe in otrok in vas seznaniti s svojimi načrti in poskrbeti za vašo prihodnost! pač neodvisno od njega, pa vendar…otroci so njegovi!
Ti pa se boš morala sama sprijazniti ali pa nekaj spremeniti.
Mogoče potrebuje tudi tvojo podporo v izzivih, ne vem. Daj mu čas in zahtevaj jasne odgovore.

Pišete, da vam je mož po 22-ih letih skupne poti razodel svoje dvome in vprašanja, ki se mu postavljajo, le-ta pa vas v prvi vrsti presenečajo, predvem pa bolijo, razvrednotijo in postavljajo pod vprašanje vajin odnos, čustva, pristnost. Strah vas je, kaj pravzaprav vse to pomeni, saj do sedaj niste zaznali, da v njem vihra ta razdiralen vihar. Od kje to, da se pojavlja dvom, da bi ob dveh otrocih in ženi, ki jih ima vse neizmerno rada, začel živeti sam?
Nadalje pišete, da mož pogreša dodatno akcijo, dogajanje. Kaj pravzaprav to za njega pomeni? Kot kaže je odnos prišel do točke, ki zahteva, kriči po spremembi. Saj tako ne more ostati. To stanje predstavlja za vas nečloveško mučenje, ko se je odnos postavil pod vprašaj v same temelje. Koliko se vam postavljajo vprašanja, kot so: Koliko časa že dvomi? Ali me je kdaj zares ljubil? Ali me ima od vsega začetka samo rad? Ali je to dovolj za naju, za mene? Ali je bil najin odnos, zakon pristen? Ali sem jaz kriva, sem bila premalo aktivna, sem premalo dajala? In kjub temu, da mož poudarja, da si ne očitate, da je z vami karkoli narobe, ne morete mimo tega. Saj niti ne dobite pravih pojasnil, kaj se pri njem, v njem dogaja, da se lahko naenkrat vse spremeni.
Zakonski odnos je ena izmed osnovnejših življenjskih odločitev, ki zahteva akcijo, ki dnevno terja, da se zakonca odločita, da bosta mož in žena. Tako mož, kakor žena se vedno znova odločata, kakšna partnerja bosta. Žena ne more in ne sme možu dajati možnosti, da jo kakorkoli razvrednoti ali omejuje. Žena sama ima moč, da je dobra žena, da se pogovarja in najde način, kako priti do moža, le odločiti se mora in stopiti v akcijo in pri tem vztrajati. Enako seveda velja tudi za moža. Vsak od njiju je odgovoren izključno za svoja čutenja, tudi za način, kako se z nimi sooča. V tej težki situaciji je vaš problem v tem, da vas mož zavrača, kar pa vas najbolj boli in se nadvse trudite, da bi to stanje prekinili. Na drugi starni pa je mož, ki je odgovoren za svoj način ravnanja z čutenji, ki ga preplavljajo. Tudi on se bo moral odločiti za akcijo, se odločiti in prekiniti s turobnostjo in odstarniti oklep okoli sebe, se z vami pogovoriti.
Vsekakor pa vi niste odgovorni za njegovo ravnanje, se pa je ob tem zbudila vaša najgloblja rana, ko kljub temu, da se popolnoma razdajate pride ternutek, ko vas nekdo odreže in to ravno tisti, ki ga najbolj ljubite. In ob tem njegova bolečina, ko ne zmore, oziroma se boji, da ne zmore dovolj ljubiti, ga neka bolečina, notranji dvom žene, da se bi celo odpovedal najdragocenejšemu, svojim najbližjim. Kakšna krivica je do vaju, do otrok. Ali ni nekaj najlepšega, če zmoremo partnerju, otrokom povedati, da so za nas nekaj posebnega, da si damo občutek ljubljenosti, hotenosti, željenosti. Na tej osnovi lahko gremo skozi življenje in tudi otroci si bodo upali zaživeti svoje življenje. Upali, smeli in zmogli bodo začutiti in misliti po svoje, na svoj enkraten, izreden način.
In kako žalostno je, ko bolečina postane tako velika, da vse to popolnoma onemogoča in razžira.
Pred vama je kar nekaj korakov k olajšanju vaše in moževe stiske. Predvsem pa je potreben temeljit pogovor, čas in odločitev, da si bosta razkrila vajine stiske, bojazni…
In vi ste pripravljeni na akcijo, zanimate se za nekoga, ki bi vama lahko v vašem okolju pomagal. Terapevt vama lahko pomaga začeti delati te prve korake. V Izoli se nahaja Terapevtski inštitut Odnos, Trg Sv. Mavra 4. Pokličete lahko številko 031 371 143. N Sveti Gori pri Novi Gorici pa lahko pokličete Matejo Kraševec na številko 041 862 469.
Pikaaa, veliko moči, predvsem pa medsebojnega razumevanja in srečno!