Pozdravljeni

Želim slišati vaše mnenje. V zvezi sem že 11 let, jaz sem star 37, punca, 33, imava otroka starega 4 leta. Prvih pet let sva preživela čudovit odnos, imava veliko skupnih lepih spominov. Pred in po porodu se je punca močno spremenila. Postala je živčna in zelo raztresena. Zadnje leto sva se zelo veliko kregala, popoldne sem prišel domov, takoj mi je dala otroka v naročje z besedami da ne more več. S službo je nezadovoljna, stalno je utrujena in si želi počitka, doma skoraj nič ne dela, na vse moje pripombe pa je histerično reagirala kar je vodilo v kreg. Vmes sem odkril, da se dopisuje s fantom, ki mi ga je predstavila kot prijatelja. Na to sem ponorel in zahteval od nje kaj ima, odkrila mi je da prezivlja depresijo in da jemlje tablete, on pa je za njo kot nek psihiater? Da nimate ničesar.

Zagrozil sem ji, da se bom odselil, če se bo zadeva in stanje nadaljevalo. Pravi mi, da me ima rada, da do nobenega ne čuti ničesar, temveč da potrebuje čas, da prebrodi težave, ki jih ima in naj ji stojim ob strani. Poponoma sem se spremenil in ji pomagam, to ji godi in priznava, še zmeraj pa je dokaj hladna, nisva se ljubila že 2 meseca.

Po zadnji grožnji, da grem mi je napisala, da me ima rada, da sem sedaj drugačen, da bi me rada ponovno vzljubila, da so jo prej moje besede ubijale in se je počutila nevredno mene. Da ne more pozabizi vsega hudega čez noč in mi skočiti v objem, naj ji dam čas? Zelo težko se odpre in pogovarja o problemih, vse drži v sebi (ločeni starši, odnos z očetom, kriza 30 ih, ambicije v službi)… Meni je pa težko. Seveda sva se zmeraj skupaj, ker čutim da jo imam zelo rad. Žal pa me zadeve zelo mori, kako ji naj stojim ob strani, koliko dolgo čakam, da doživi klik. Ali me sploh še ljubi?

Moti me tudi to, da bi rada sama preživljala vikende inp. Zelo si želi čas zase in pravi, da jo to ubija… jaz se zelo trudim, samo vem da sem nesrečen, ker sem topla oseba in ne dobivam dovolj topline nazaj.

Resnico hočeš? Ima razmerje s tem fantom s katerim si dopisuje. Tako je to. Žal.

Pravis, da si se popolnoma spremenil in da ji zdaj pomagas. Kaj pa prej? Je mozno, da je bila utrujena in ti je enostavno dala otroka v narocje zato, ker je bila enostavno prevec izcrpana od tega, ker je bilo prevec dela na njej – tako sluzbenega kot gospodinjskega? Je mozno, da te prej enostavno ni bilo nic doma in si je pac nasla drugega v svoji stistki, morda poporodni depresiji, ker tebe pac enostavno ni bilo? Pravis tudi, da doma skoraj nic ne naredi. Nic pa ne pises, koliko naredis ti in ali sta vedno imela gospodinjsko delo in ukvarjanje z otrokom vedno pravicno porazdeljeno.

Glede tega, ali te se ljubi ali ne, ti nihce ne more nic reci razen nje same. Zdi pa se, da jo doloceni vidiki vajine zveze zelo izcrpavajo in da rabi cas za razmislek. Tudi sam razmisli, kateri vidiki bi to lahko bili, pa tudi o svojih pricakovanjih. Ce bosta hotela ostati skupaj, pa je povsem jasno, da se bodo morale dolocene stvari krepko spremeniti, ce naj bi bila oba srecna v tej zvezi, in da bo verjetno potrebna strokovna pomoc.

Ah kje…sploh ni nujno!
Poznas tisto varianto…bolj kot silis v nekoga, bolj se bo umikal???
zgresil si bistvo…jaz imam s svojim fantom podobno zadevo. Jaz bi bila kar naprej ob njem, mu spila vso pozornost in ljubezen, ki jo ima, pa se ne bi zapolnila praznine, ki jo cutim, ker mi starsa nista znala dati ljubezni in posledicno se nimam dovolj rada in ce se nimas dovolj rad, tudi partenrju ne verjames, da te ima, samo to si je tezko priznati. Fant je pa cisto kontra…zadrzuje custva zase, ce silim vanj, se zapre in bolj si zelim biti z njim, bolj isce izgovore, da ne more vsega poceti z mano. Zdaj sem se spravila k sebi, spostujem njegove odlocitve, svobodo in je zadeva bistveno drugacna. Ljubezen ne da prostora ljubosumju in posesivnosti, ampak sprejema cloveka takega kot je in zaupa. Ce ji ne das prostora, da razmisli, si jo lastis. Ce kak vikend ne bo ob tebi, ne pomeni, da te bo zapustila. Sploh ce ima probleme z depresijo, ji samo stoj ob strani in ne sili vanjo. Prav nic koristega ne delas, ce ji grozis z odhodom, sam ves, da tega ne zelis. Ce hoces samo slisati, kako ne more brez tebe in te ima se vedno rada, imas tudi ti probleme s svojo samozavestjo, da izsiljujes iz nje nenehna potrdila, da si vreden ljubezni. Stanje se ne bo cez noc poboljsalo in niti moje besede ne bodo padle na plodna tla…poiscita strokovno pomoc in sodelujta oba, ker bosta cutila vecjo povezanost in samo na krizah lahko pozitivno rastemo. Veliko ljubezni

Rojstvo otroka je velik dogodek za vsak par in zahteva prilagoditev odnosa na novi ravni, z novim držinskim članom. Roditi prvega otroka, ga vzgajati in se ob tem čutiti dobra mama in oče spremlja precej negotovosti, strahu, nemira, saj bi radi otroku nudili največ, ob tem pa še razvijali dober čustven stik s partnerjem zahteva precej energije in napora. Kot opisujete je vaša žena precej utrujena, zato jo povprašajte, kako ji lahko stojite ob strani, saj ona zelo dobro ve, kaj potrebuje od vas. Seveda pa vi poskrbite za strukturo v vaši družini, vi organizirajte vsak dan, vikend in sledite tej strukturi – ob tem pa seveda upoštevajte vašo partnerko.

Njena utrujenost kaže, da vas zares zelo potrebuje. Poleg tega, da si bosta razdelila domača opravila poskrbite, da ji ponudite čas in prostor, ko bosta vidva lahko sama in ko vam bo lahko povedala kako ji je, kaj doživlja, kako se počuti. S tem ko vam pravi, da bi rada sama preživljala vikende pravzaprav išče prav vas, ki bi ji prisluhnil, da bi vam lahko povedala, kako ji je.

Ko ji boste ponudil ta prostor za pogovor, pa naj bo to res prostor, kjer bo predvsem ona lahko govorila, vi pa bodite tisti, ki bi želel vedeti še več in ne boste iskal rešitve za njene težave, stiske, saj je to ponižujoče za parnterko. Največja in najboljša rešitev je, da ji prisluhnete in ste čustveno pristotni v pogovoru, ter se ne krivite, za tisto, kar boste slišali.

hvala, res lep odgovor…

Dogovorila sva se, da se za nekaj časa umaknem, ji postanem prijatelj.

Hodim domov, se ukvarjam z otrokom, v bistvu pa živim (spim) drugje… Čas bo pokazal. Pravi da bi rada bila sama brez pritiskov, prav tako se ne druži z nobenim (vse prijatelje in prijateljice zadnje časa zavrača). Ko smo skupaj kot družina nam je lepo…toda…mojih pritiskov po čustvih mi ne mora vračati. Res težko stanje… tako da edino kar mi preostane, da se ji umaknem, toda kako bo to vplivalo name, ali se bom preveč odtujil…

Hmm nisva narazen, le začasno odsotna, prijatelja, čudna situacija, sploh ne vem kaj naj bi si mislil…Bojim se , da je to konec.

lep pozdrav

Ampak macker res kaj si takšnega nardil, da je tako daleč pripeljalo – iz nič se že ni zgodilo… Nekaj si nardil ali delal.., ker v takšno stanje padeš postopoma ne naenkrat…
Upam, da se vama obrne vse v dobro… …