Prosim za pomoč, ker ne vidim drugega izhoda kot selitev ali ločitev. Upam, da bom lahko na kratko povzela vzroke za težave in da bo kdo kaj razumel. Stara sem 29 let, mož 31. Poročena sva 4 leta, otrok pa je star 2,5 leti. Stanujemo v hiši njegovih staršev, kar je tudi največji problem. Dokler se ni rodil otrok je bilo vse o.k., potem pa sta se stara starša začela obnašati kot, da je otrok njun in dajala na znanje meni, da bi bilo najbolje ko bi kar onadva vzgajala tega otroka (jaz pa bi kar nekam izpuhtela). njun sin, moj mož seveda največkrat pri vseh teh stvareh ni bil prisoten in izpade kot da si izmišljujem (čeprav mi večkrat v slabih trenutkih prizna, da ve kakšna sta in kaj počneta). Stanje sedaj pa je postalo nevzdržno. Tast je obseden z malčkom, ne pusti nama dihati niti 10 minut, hodi za nama v naše stanovanje, ga na silo stiska k sebi in kušuje, mali tuli in ga naganja stran (pa se drugače kar razumeta), mene nadira, da zakaj je šel otrok že spat, da zakaj ni jedel takrat in takrat (kljub temu, da imamo svoje gospodinjstvo),….. Lahko bi naštevala in naštevala pa ne bomo prišli nikamor. Vsekakor jaz tega ne zdržim več. Mož se največkrat postavi da njihovo stran, da kako se jaz obnašam in da otroka še več ne pustim pri njih. To pa mene boli, predvsem za to, ker ne upoštevajo nobenih stvari ki jih jaz kot mama smatram da so pravilne za MOJEGA otroka.
Do intimnosti mi seveda niti pod razno ni in se bojim, da to ne pelje daleč. Vem,d a bi bila rešitev selitev, vendar mož niti pod razno noče tega slišati. Njegova mama je pa itak že pred leti izjavila, da če se bi odselil on ali brat jo takoj za srce zagrabi.
Sem v velikem precepu in ne vem kaj naj storim, poleg tega se bojim, da tudi če bi sama odšla s sinom, da bi mi bil predvsem tast sposoben storiti kaj žalega, glede na to, da je obsedenost z vnukom huda.

Mi lahko kako pomagate?

Ta obsedenost z vnukom se meni že zdi rahlo nezdrava! Tako res bolana, jaz bi malo pazila. Morda pretirava, ampak v takšnih situacijah je bolje malo pretiravat!

Jaz bi se odselila. Še moža nimaš na svoji starni, kaj pa imaš potem. Otroka?, ki ti ga tako hočejo vzet. Ti stari čudaki so včasih marsičesa sposobni!!! Res ne igraj se. Raje pojdi dokler ne bo prepozno, če ima mož kaj v glavi bo prišel za tabo, če nebo pa tako veš, da je v bistvu še slabši kot oni.
Ne loči se še, samo odseli se – pa malo počakaj, da boš videla reakcijo.
Če se bojiš, da bi ti tast kaj nardil – hja ne povej kam greš, ali pa javi na policijo, da ti grozi, pa nevem kako je s tem pa loahko dobiš sodno peproved približvanja – ali kaj takega!

Sama veš, da bo šlo vse še na slabše! Reši se dokler se ti ne zmeša.

Očitno sta posesivno-obsedena čudaka, če še sinov od sebe ne spustita.

edini izhod je selitev – z možem ali brez. lepo te prosim, saj je otrok vajin in ti boš menda že najbolje vedela kako in kaj!
tale tašča pa ojooj….jo pa naj za src e zgrabi, saj tudi ona tebe za vrat drži že lep čas!

Predno se odseliš, kar bi bilo po moje tudi najboljše, bi še enkrat ampak res zadnjič (na to bi moža opozorila) jasno i n odločno povedala njegovim staršem, da je otrok vajin in ne njun in da boš tu tista, ki bo otroka vzgajala po svoji meri, ne po njihovih “pravilih”. Onadva sta samo dedek in babica in imata samo toliko pravice do otroka kot jima dovoljuješ ti in nič več. Kaj pa tvoji starši? Se tudi toliko vtikajo v otroka? Dopovej jima, da sta prešla vse meje in če ne mislita odnehat, se boš odselila in tako ne bosta vnučka več niti videla. Paziti pa moraš, da v primeru, da mož ne potegne s tabo in pride do ločitve, bo imel mož pravico imeti otroka, ki bo lahko potem obiskoval tudi stare starše v tvoji odsotnosti. Težki časi te čakajo, zato vse dobro premisli. Vsekakor moraš pokazati odločnost in povedati, kdo je tu mati tega otroka in seveda tudi oče, ki pa se s temi stvarmi ne ukvarja kaj dosti. Grožnje z babičinim srcem pa ne jemlji resno, to je golo izsiljevanje.
lp

Kot opisujete, ste se znašla v kotu, kjer vas na eni strani pritiskata tast in tašča, na drugi strani pa vaš mož. Ob tem se počutite popolnoma samo, saj se vaš mož boji prevzeti svojo odgovornost, da bi se postavil na stran svoje družine. Sedaj je odrasel moški, je mož in oče in je čas, da poskrbi za svojo družino in ne za svoje starše, ki sta sposobna še dobro skrbeti zase.

Temu res morate takoj reči dovolj in tako poskrbeti zase in za svojega otroka. Vzemita si nekaj minut zase in se pogovorita o vajinih pravilih, o pravilih vajinega družinskega sistema. Dogovorita se zelo konkretno, kaj se sme, kaj se ne sme, kaj kdo počne, kako, kdaj. Poleg tega še dogovorita, kdaj boste vi imel nekaj časa zase, kot tudi vaš mož, kdaj boste skupaj, kot družina. Jasno povejte, kaj pričakujete od vašega moža.

Ustvariti si morate vaš družinski prostor, kar morata občutiti tudi tast in tašča. Verjetno ne bosta pravil z navdušenjem sprejela, vendar je to potrebno storiti, v kolikor želite živeti pod isto streho. Čeprav živite v njuni hiši, brez jasnih razmejitev ne boste zmogla.

Veliko odločnosti in moči vam želim!