spolnost
Sama sem precej občutljiv človek z neko dost jasno predstavo kaj si želim v zvezi s spolnostjo in sicer: nežnost, predanot, čutnost, čutenje – “zlitje”…
Ali fantaziram?
Partner pa vse skupaj jemlje bolj “lahkotno”, športno, včasih tudi nesramno (čeprav sam ne vidi tega) in mislim, vsaj kot ga poznam nikoli ne bo razumel kaj si jaz želim… sicer je dober človek…, vendar vedno ko se me leti v meni sproži jezo/žalost…in pristanem preprosto zato, da je “mir v hiši”…
Ja, je že tako, da ne moreš imeti vsega…
Zapustila ga zaradi tega nebom, le žal mi je, da sem se prikrajšala za nekaj pomoje lepega, vrednega- edino vrednega…
Pišem bolj zato, da mi bo malo lažje…
LD
Spolnost naj bi bila res to, kar čutite, da naj bi bila. Je izražanje nežnosti, predanosti, ..in je zlitje in posledica intimnega čustvenega stika dveh partnerjev, ki si zaupata.
Vaš parntner kot moški res drugač razume spolnost, saj s spolnostjo išče stik in ne pred spolnostjo, ko bi se vi radi čustveno srečali z njim. Čutite, kot bi se vaš mož s spolnostjo potešil in dobil svoje. Zato se po spolnosti čutite prazno, zavrženo, nespoštovano, žalostno, prizadeto.
Morda je s tem, ko se žrtvujete in umaknete od sebe in svojih čutenj res nekoliko mir v hiši, vendar za koliko časa, na čigav račun? Tega vam res ni potrebno početi, temveč vztrajajte spolnem odnosu, ki si ga želite. Povejte vašemu možu, po čem hrepenite. Saj si ga želite tudi vi, vendar ne s takim odnosom, kot ga kaže do vas. Zakaj bi se morala prikrajšati? Od kje poznate to, da se morate kar prikrajšati, se žrtvovati, potrpeti,…?
Želim, da bi skupaj našla pot do nežnosti, ter da bi se lahko predala drug drugemu z največjo mero čutnosti.
Hvala za odgovor.
…saj mu razlagam, pišem … ogromnokrat…, preprosto ne razume… ne ve o čem govorim in kadar se ne skregava, vidim, da “resnično napenja možgane” kaj bi sploh rada od njega… ali pa “obupano” sprašuje le-to…,.. vendar v “praksi” potem je vedno isto…
saj v končni fazi – koliko moškega sveta pa sploh razume?
in si mislim, O.K. to tako je – nimam kaj narediti- ko – če se mi bo zazdelo mu bom še kdaj omenila, absolutno se pa nebom več zabijala z glavo v zid in trošila energijo v prazno… ker na koncu pa po mesecih, tudi letih izpadem kokodajoča baba, ki nabija eno in isto… ali pa dobim odgovor: “Ja zakaj mi pa tega prej nisi povedala?”…
v glavi mi zasveti: “…hudo, kako zelo hudo…”…obenem pa dobim še slab občutek,da mu nabijam oz. da ga “posiljujem” z nekimi svojimi vidiki za katere je (posvoje) prepričan, da jih, če že ne prej – sedaj pa sigurno že “izpolnjuje”, le da je z menoj nekaj narobe in ostajam bolj hladna kot ne…
včasih sem mislila, da bova enkrat že rešila oz. ali pa sem bila jezna in to tudi jasno pokazala…
sedaj mi vse skupaj dostikrat “dol visi” oz. ne vrjamem, da se bo kaj spremenilo… in se spolnosti MAKSIMALNO IZOGIBAM…tudi če se mi že zazdi oz. “me prime”, ko razmislim – si mislim: “ma kurc ne da se mi delat” – tako nekako dojemam najih sex…, pristanem edino ko je mera z njegove strani..
saj res nabijam- sploh zadnje čase…
zdi se mi kot da gre življenje mimo mene…jaz ga pa zapravljam z nekimi analizami, jezo, žalostjo… nevem morda sem jaz kriva… morda bi morala pa jaz kaj narediti…
ne razume, da dejansko izpadem kot k. . ., ker edino to je zanj vredno(dej še mal…) in razno razni vmesno – nevmesni komentarji ,- ne vidi, da pa jaz izpadem poceni… on se skrije za tem saj sva mož in žena in je dovoljeno skoraj vse…
tako pač to je ………
LD
Spolnost je med vsemi partnerji izjemno ranljiva, saj vaju popolnoma razgali, zaradi česar se zaščitita z vajini obrambnimi mehanizmi, zaradi česar ne moreta doživet prave partrnerske intime. Krivca ni, saj oba odreagirata po svojih intrapsihičnih vzorcih. Zagotovo je pa vzpostavljanje intimnega odnosa, ki je poln spoštovanja, nežnosti, pripadnosti zahteven proces, ki zahteva vztrajnost in odločnost.
Predlagam, da se skupaj odločita za strokovni posvet in obiskovanje zakonskih terapij, ki nudijo prostor, kjer si bosta prišla naproti.
Lep pozdrav!
Draga Atnas!
Poslušaj modrost svojega telesa.
Zelo glasno ti govori, da nisi zadovoljna s spolnostjo. Če boš še leta živela tako, se bo zgodilo neizogibno – tvoja želja po spolnosti bo umrla. Del tebe bo umrl.
Vsak ima sam dolžnost, da skrbi zase in za svoje telo, tudi za svojo dobro in izpolnjujočo spolnost. Ti si trenutno zelo slaba skrbnica. Na tebi je, da kaj ukreneš. Nobena tečna baba nisi, samo človek, ki ima svoje potrebe. Nauči se, da o njih mirno govoriš, da te bo tvoj partner lahko slišal. Preden govoriš z njim, svojo žalost in razočaranje izlij prijateljici. Potem mu boš lahko lažje in lepše povedala, kaj si želiš. Kriva si samo v tem, da svojih potreb nisi pravi čas in na pravi način predstavila partnerju – zato te ta naloga čaka sedaj.
Morda ti lahko pomagajo knjige “Pet jezikov ljubezni” in “Moja ženskost moja sreča”. Prvo naj obvezno prebere tudi mož ali pa jo berita skupaj.
LP