Vse se je začelo pred 8,5 leti, ko sem stopila v prvo resno vezo s fantom, ki je 5 let starejši od mene. Ta veza mi je pustila globoke posledice in veliko negativne energije, katero sem nato prenesla v naslednjo vezo, v katero sem stopila pred 1,5 leta (takoj po tem, ko sem prekinila prvo vezo). Vem, da nisem bila dobro pripravljena na drugo vezo in da sem veliko pripomogla k temu, da se je sedaj tudi ta končala.

Vezo s prvim fantom bi lahko na kratko opisala tako: bila sva si zelo različna in imela sva povsem druge vrednote in cilje. Živel je v slabih družinskih razmerah (mama in oče sta ločena, živel je pri mami; oče je alkoholik, mama pa brezposlena oseba, ki ji delo in družina ne pomenita veliko), kar se je odražalo tudi v najinem odnosu. Velikokrat je bil vinjen, do mene se je obnašal zelo nekulturno (predvsem besedoslovje), čeprav vem, da me je imel rad in je bil name zelo navezan, ni me podpiral pri študiju (zato sem prenehala s študijem na Pravni fakulteti), ni sprejel mojih staršev (in prav tako ne moji starši njega), mislim, da se je zapletel celo z drugo žensko, vendar tega ne vem zagotovo, obseden je bil z orožjem, kar je imel tudi doma pod posteljo (mene je to pa zelo motilo), ni si želel poroke in otrok, oz. vsaj govoril je tako… Po 7 letih poskušanja, sem vezo le uspela prekiniti, pa še to ne vem, če bi mi uspelo, če ne bi imela ob sebi drugega fanta.

Najini začetki z drugim fantom so bili polni naključij. Spoznala sva se ravno v obdobju, ko sem imela s prvim fantom največje težave, in sicer preko strica prvega fanta strica. Drugi fant me je nato čez dva dni poklical in nato še nekajkrat in mi jasno dal vedeti, da si želi z mano nekaj več. Glede na situacijo (prvi fant se je doma sprl z mamo – naj omenim, da sva skupaj živela že 4 leta in sva si urejala stanovanje pri njemu -in zato sva odšla stanovati v blok), nikakor nisem mogla pustiti prvega fanta samega in sem raje prekinila stike z drugim fantom, do katerega takrat še nisem čutila ničesar. Čez pol leta sva se z drugim fantom slučajno spet srečala in spet vzpostavila stike. V tem obdobju sva se prvič tudi videla (ko me je videl, me je takoj objel, mi dal poljubček na lička in skratka bil zelo nežen do mene, kar mi je v tistem trenutko seveda zelo ugajalo). Vendar sem se ponovno odločila za prvega fanta, ki je bil v dosti težji situaciji. Od takrat naprej pa sem imela drugega fanta vse pogosteje v mojih mislih, vendar glede na to, da sem jaz prekinila vse stike z njemu (nisem se mu več javila na telefon), ga nisem želela jaz poklicati. Čez pol leta pa mi je ponovno poslal sms za praznike (lep in uraden sms). Zelo sem se ga razveselila in mu takoj odpisala. Odgovoril mi je: “Mislim nate.” Čez nekaj dni sem ga poklicala in rekel mi je, naj se mu javim, ko bom kaj v Ljubljani. Po dolgem premišljevanju sem to res storila in tako se je vse začelo.

Z njegovo pomočjo sem prekinila stike z prvim fantom (kar je bilo zelo težko, vendar o tem ne bom sedaj pisala). Še pred tem pa sem drugega fanta prosila, naj me nato pusti nekaj časa samo (lahko sva prijatelja, vendar nekaj časa nič več). Vem, da si me je zelo želel in bil zelo zaljubljen vame, zato se ne čudim, da moje želje ni upošteval. Ker mi je ves čas stal ob strani in mi bil karakterno v redu (bolje ga pa nisem poznala), sem po treh dneh vseeno privolila v to, da postaneva par. Naprej se je odvijalo vse z naglo hitrostjo.

Vem, da ga na začetku nisem imela rada, kot bi si zaslužil, in mu tega nisem tako izkazovala (bila sem še preveč zmedena in nisem mogla kar preklopiti iz prvega na drugega fanta), vendar sem se s časom navezala na njega, ga imela rada in bila nanj ponosna. Seveda pa je bila ta čas prisotna neka negativna energija, nezaupanje in strah z moje strani, katero sem prenesla iz prve veze.
Kakorkoli že, prvo leto najinega druženja je bilo zelo lepo, imela sva se super, ponovno sem pridobila na samozavesti, podpiral me je in mi stal ob strani…veljala sva za dober in ambiciozen par. Z mojim očijem sta celo ustanovila podjetje (oz. širila očijevo dejavnost – drugi fant je vložil notri denarni vložek, z namenom, da bo to podjetje čez nekaj let, ko se bo oči upokojil, nadaljeval on, oz. midva). Drugi fant je sicer uspešen poslovni moški, študiran, z velikimi ambicijami. Odločil se je za nadaljevanje študija in pri tem sem mu pomagala.

Vse je bilo lepo in vse sva imela, le za naju in najin pogovor je zmanjkalo časa. On je namreč zelo navezan na dom, kjer imajo tudi manjšo kmetijo. Že od otroških let je imel strogo vzgojo in moral pomagati pri domačih delih in tako je bilo tudi sedaj.

Februarja sva se resneje začela pogovarjati o ustvarjanju doma in družine. Tu se je začelo pa zapletati. Na koncu sem popustila, da bova gradila hišo v njegovem rojstne kraju, vendar sem želela v tem vmesnem obdoju stanovati pri nas. Tu se je vse končalo. Mislim, da imajo na njega velik vpliv starši, saj je izmed vseh otrok mišljeno, da bi on ostal doma na kmetiji…

Najine poti so se začele razhajati, nisva se več pogovarjala, nisva si zaupala (naj omenim, da on je zelo zaprt in nedostopen tip in vse razmišlja sam, jaz pa probleme rešujem s pogovorom)….. Ko sem mu pred 1,5 mesecem pogledala v telefon, sem videla, da je pisal sms dvema prijateljicama, kako ju pogreša… To dejstvo me je ubijalo…. Zaupanje je bilo izguljeno… Poti so se začele razhajati… Naj tu omenim še pogovor, ki sem ga imela z njegovo sestro (nekega dne, po tem, ko sem izvedela za sms-e sta šla z bratom na malico in ji je rekel, da me ima zelo rad, vendar je razdvojen med mano in domom in ne ve, kaj naj naredi…). Sicer so pa vse rekli in sam mi je pokazal, da me ima zelo rad. Vendar se je očitno odločil za dom…

Pred tremi tedni v soboto je s prijateljem celo popoldne popival (kar ni do takrat še nikoli, niti pod razno), v nedeljo sva se imela še lepo (bila sva na bazenu) in ko sem se skušala z njim pogovoriti, je rekel, da je vse v redu, da me ima rad…), v ponedeljek mi je pa poslal mail, v katerem je prekinil vezo (kar je napisal zelo dvomljivo, tako da sem v bistvu jaz rekla zadnjo, da je konec). Kot razloge mi je navajal nepomebna dejstva, resnice pa očitno ne bom izvedela nikoli….

To me boli, razjeda….

Še vedno me kliče in vse kar ga zanima je, kje sem, kam bom šla in kaj delam. To me jezi in mu tega ne želim govoriti. Ali delam prav ali ne? Ali je še upanje za naju ali ga ni več (on mi je na začetku rekel, da ga ni, ampak zakaj me potem že 3 tedne kliče in se obnaša tako, kot da ne ve, kaj želi…?!)?

Kaj naj naredim, da bom lahko spet zaupala in ljubila tako kot se to naj bi!

Draga Katja, glavno vprašanje (kot jaz vidim) je: ‘Kaj bi pa ti rada?’ Če bi rada nadaljevala vezo, se obnašaj, kot da želiš, da se veza nadaljuje, odgovarjaj mu, pogovarjaj se z njim, povej mu za SMSe, ki jih našla v njegovem mobilcu, itd. Če pa ne želiš da se veza nadaljuje, pa zamenjaj mobilno številko in nadaljuj z življenjem brez njega. V primeru, da se odločiš za prvo opcijo, se tudi vprašaj, kje pa si ti v tej vezi, ali je v njej prostora tudi zate in tvoje želje in pričakovanja.
Mogoče ti nisem kaj dosti pomagal, upam pa, da sem ti dal vsaj vprašanje na katerega si definitivno odgovori preden sprejmeš odločitev (ki jo lahko sprejmeš samo ti) kako naprej.
LP, P

Hojla!

Moja zgodba je podobni tvoji, saj je bilo pri meni enako, fant se je po dveh mesecih začel umikat, ker se je ustrašil in je bil zmeden in ni vedel kaj hoče, ne vem pa, zakaj še vedno ohranja stik z mano po mailu, kliče me ne. Tako tudi tvoj fant ne ve kaj želi, zato ga vprašaj zakaj te kliče, če je konec, te naj pusti pri miru. Če bo kaj bluzil, da ne ve kaj hoče,…, ne dviguj več telefona. Pusti času čas, če ti je usojen, bosta nekega dne prišla skupaj. Kaj ti želiš? Bi bila še z njim?

lp

Katja!

Mislim da gre pri tvojem možu za veliko navezanost na dom in starše. Skratka stara slovenska kmečka logika, ostati na zemlji na kateri si se rodil do smrti. Nič nisem napisala o siceršnjem njegovem odnosu do staršev oz. med staršema.

Naredila si veliko, ko si pristala da zidata hišo v njegovem rojstnem kraju. On pa ne želi niti v vmesnem obdobju živeti pri tebi. Za uspešno življenje je potrebno prilaganjanje obeh. Ti si naredila veliko, on pa…

Očitno v svojo odločitev še ni čisto prepričan, saj že vedno ohranja kontakt s tabo. Mislim, da bi se morala odkrito pogovoriti, morda tudi ob pomoči terapevta.

Morda bo še najbolje da se obnašaš do njega toplo, mu poveš da ga ljubiš in da ti je veliko do tega da bi ostala skupaj. Ne sili vanj, le s pozitivnimi sporočili mu prihajaj nasproti. Mislim da je na njemu da uvidi da se bo pač moral odločiti med ljubeznijo, ki mu jo daješ in pričakovanji družine.

Držim pesti in ti želim da zmaga ljubezen, torej ti!

Ob njegovem kontaktiranju se čutite zelo zmedeno, zaradi česar se težko odločite ali bi bila z njim ali bi popolnoma prekinila stike z njim. Na nek način vas še privlači, na drug pa mu ne zaupate več in veste, da bi se mu težko predala in gradila skupen spoštljiv partneski odnos.

Pomembno je, da se iskreno pogovorita, kaj čutita in kaj si želita. V kolikor se odločita, da ostaneta skupaj, se dogovorita, kako vam bo povrnil zaupanje in varnost, če pa se bosta razšla, potem popolnoma prekinita stike.

Če bo tudi po pogovoru odločitev pretežka se obrnite na nas, da se dogovorimo za terapevtsko srečanje.

Lep pozdrav!

Zadevo razčisti do konca, če je veza končana, te naj ne kliče več. Prekini vse stike z njim.