Najdi forum

Naj se vam zaupam, saj vidim, da s svojimi mnenji in izkušnjami velikokrat pomagate. Čeprav vem, da se mora vsak posameznik sam odločiti kaj narediti. S partnerjem sva zadnje čase imela kar naprej neko krizo. Prepiri zaradi malenkosti so se kar vrstili. Vse dokler njemu niso popustil živci in me je udaril, ter se znašal nad mano. Odšla sem iz skupnega doma, se umaknila. Sprožila neke postopke zoper njega na policiji.
Nikakor ne ga ne opravičujem, kar je naredil, vendar se je sedaj začel opravičevat in rad bi se z mano pogovoril o stvareh. Oba sva zadeve že tudi predala odvetnikom.
Priznam, ni mi vseeno zanj. Navsezadnje imaš nekoga vendar rad, če z njim načrtuješ skupno življenje.
A mislite, da se lahko tak človek spremeni, ko sam vidi, da je on naredil napako in ne jaz?
Pripravljen si je poiskati zdravniško pomoč.
A mu naj toliko zaupam in mu pomagam?
Je vreden mojega trudi in tega, da morda tvegam, da jih še enkrat dobim po glavi?

Moski ob razpadu zvez velikokrat mnogo bolj obupani, frustrirani in nasilni kot zenske (bistveno manj zensk gre npr. ustrelit partnerja, ki jih ta zapusti) in so tudi pripravljeni obljubljati marsikaj.
Pri nasilnezih gre najveckrat za ustaljen vzorec. Po mojem nisi prva oseba, ki jo je udaril. Zelo zanimivo bi bilo malo povprasati njegove sorodnike (zlasti zenske), kaksno bivso punco … kolikokrat je bil dejansko nasilen. Morda te bo resnica presenetila.
Pa se za en ustaljen vzorec gre. moski zensko udari, nato ga ona hoce zapustiti in on prosi, obljublja vse mogoce … zenska pa ga sprejme nazaj. Seveda se nasilje potem vrne in se se stopnjuje. Forum Varna hisa je poln poplnoma enakih zgodb. Vse so se koncale takrat, ko se je zenska odlocila, da si zasluzi boljse zivljenje in prav nobeni ni bilo zal, vse so se samo sprasevale, kaj jim je bilo, da so cakale tako dolgo in zapravljale svoje dostojanstvo in zivljenje.
On rabi terapijo ZASE in ne zato, da obdrzi tebe ali kogarkoli drugega. ce jo ima zato, da obdrzi tebe in dobiva pri tebi plus tocke, ta terapija ni vredna cisto nic. na terapijo se gre zato, ker spoznas, da nekaj delas narobe, in si pripravljen na tem trdo delati in to spremeniti, zase, neodvisno od drugih. Ce bo res mislil, da rabi pomoc, si jo bo tudi poiskal, pa ce bo v vezi s kom ali pa ne, verjemi.
Osebno mislim, da bo, tudi ce je dejansko pripravljen na tem delati, ta terapija zelo dolgotrajna. Dokler pa je ni opravil, pa tako ni sposoben normalnega in zate izpolnjujocega odnosa, ker je ze pokazal, da je nasilen, da se ne more obvladati in da v zvezi z njim tvegas psihicno in fizicno nasilje. po tvojih besedah, ja, definitivno tvegas to, da jih dobis po glavi.
Tvoja reakcija na njegova nasilje je bila EDINA PRAVILNA in tako bi morala reagirati vsaka zenska. jaz bi ti rekla, da zacni novo zivljenje. Ocitno bo katerakoli zenska z njim lahko le, ce se bo spremenil, tovrstne spremembe pa rabijo veliko casa in vprasanje, ce bo vse skupaj sploh uspesno (odvisno od njega).
V tvojem zivljenju je vazna tvoja osebna vrednost. Dolocas si jo sama. Vsak dan, ko si dolocas svojo vrednost, posredno odlocas tudi o tem, kako naj te cenijo in s tabo ravnajo drugi. Zato se ne sprasuj, kaj bo z njim, temvec kaj bo s tabo. Ne sprasuj se, kaksno pomoc rabi on, temvec kaj potrebujes ti in kaj lahko ti naredis zase, da bo tvoje zivljenje lepo, danes in jutri. Svoj cas in energijo trosi na taksne ljudi, ki ti pomagajo zvisevati tvojo osebno vrednost.

Vsaka palica ima dva konca. Napadalec in žrtev sta povezana z nevidnimi nitkami, tako da kar eden kaže navzven, ima drugi spravljeno v svojih neozaveščenih globinah in se nikomur, z nosilcem vred niti ne sanja, kakšne vzorce nosi s sabo. To spoznamo ob izbiri točno takšnega partnerja, ki bi znal izbezati vzorce prikrite agresije na površje! Vedeti moramo, da je samo temu namenjena izbira agresivnega partnerja, ozaveščanju agresivnih vzorcev v sebi! Ko enkrat rarzrešimo to plat lastne notranjosti, sama po sebi odpade vsaka potreba po iskanju zunanje agresije! Jasno, saj ničesar več ni, ki bi nas kot magmet povleklo k takemu partnerju. Odslej nas pritegnejo drugačni, kakršnih prej še povohali ne bi.
Alina, razmisli v tej smeri, kaj na njemu te pritegne, da bi tvegala nadaljevanje nasilja? Če misliš, da se bo njegovo obnašanje do tebe spremenilo, preden bi počistila z notranjimi vzorci, se presneto motiš! Izključno do tistih žensk ne bo agresiven, ki si tega že v osnovi ne dovolijo. Ampak tiste ga ne privlačijo, zdaj veš zakaj ne, ker nimajo v sebi vzorcev prikrite agresije. Do tega stanja tudi tebe vodi življenje in si se odločila za pomoč advokatov, jaz bi se raje za terapevte! Vse lepo.

Ne naredi te napake, pojdi svojo pot.Leporečje hitro zbledi.

Znašli ste se v negotovi, boleči, presunljivi situaciji. V odnosu z vašim partnerjem so se kar naprej valile nove in nove krize, ki so prinašale velika razočaranja, razvrednotenje. Prepiri so se vrstili iz dneva v dan in so vas globoko zaznamovali. Kako žalostno je, ko so vsi ti prepiri, polni poniževanja, sramu in bolečine tolikokrat zaradi drobnih malenkosti. Pa kljub temu lahko gredo zelo daleč, vaju razgalijo, ponižajo in globoko prizadanejo. In naslednjič v tej stiski gre vse preko roba z nasiljem. Naj se še tolikokrat opravičita, ali se partner opraviči vam, telo je globoko prežeto z nemirom, napetostjo, ni več čutiti varnosti, ki je bila pred vso to odisejado. Morda se za temi prepiri vrstijo tihi dnevi, polni stiske in še večje negotovosti, kaj še bo. Ta negotovost pa prinese še globok občutek nezaupanja. Ne morem si predstavljati koliko moči, odločnosti in dostojanstva ste v tej situaciji morali zbrati, da ste stvari predali policiji in odvetnikom, kakor pravite. Pravite, da partnerja ne opravičujete za to, kar vam je naredil. Ali se pravzaprav nasilje da opravičiti? Ne. Za nasilje ni opravičila in za to je izključno odgovoren vaš partner. Po tem res pogumnem in pomembnem koraku, ko se zaščitite, se vam partner približa v drugi luči, z opravičilom in željo po spremembi. To v vas prebudi dvom, občutek krivde, želja po ponovnem zbližanju in nadeljevanju na točki pred vsem tem polomom. Kolikokrat ste se vprašali, ali ste pretiravali, ali si on vse to zdaj zasluži, saj ni bilo tako hudo, želeli bi mu pomagati… Ja kot pravite: navsezadnje imaš nekoga vendar rad, ko se odločiš za skupno življenje. Kakšna bolečina, žalost je, ko se iz odnosa, ki naj bi bil blagoslov, kjer naj bi vladal mir in ravnovesje, rodi pravo prekletstvo prepirov, nesodelovanja, novih razočaranj.
Sprašujete se ali mu ponovno zaupati, ali je vreden vašega truda in strahu, da jih boste ponovno dobili po glavi. Vendar vi žal ne morete poskrbeti za njegovo spremembo. To lahko stori le on, saj je on odgovoren za svoje vedenje, mišljenje in način čustvovanja, kamor pa sodi tudi nekontroliran izbruh jeze, besa in pa nasilje.
Da se razumeti in čutiti vaš razkol, ko pa vendar gre za človeka, ki je bil/je vaš sopotnik. Vendar s tem, ko on poskrbi za svoje vedenje in čustvovanje, bo šele lahko tudi dostojanstven moški, s tem pa bo izkazal tudi spoštovanje do vas. Ne vem, kdo vam lahko odgovori, koliko bo dovolj za vas, da si odgovorite na svoja vprašanja. Vse te odgovore veste in čutite pravzaprav samo vi. Rečem pa vam lahko, da s tem, ko ste nasilje sprejeli kot neprimerno in se tako tudi odzvali, ste tudi njemu dali največjo možnost, pa poskrbi za svojo stisko. Res pa je, da ne vemo, kaj je vir te njegove stiske, kakšen je njegov notranji svet, kaj je njegov strah, nemir, groza, ki vodi te neskončne cikle prepirov.
Lahko vam, mu svetujem, da pokliče na Frančiškanski družinski inštitut v Ljubljani (številka 01 200 67 60) in na odzivniku pusti sporočilo za dr. Tomaža Erzarja, s katerim se lahko dogovorita za terapevtsko obravnavo, če se seveda za to odloči-ta. Seveda pa se lahko obrnete tudi na druge centre po Sloveniji, kjer delujejo specialisti zakonske in družinske terapije.

Alina, vse dobro vam želim!

Lep pozdrav,

Melita Čerček, spec. ZDT Zakonski in družinski inštitut Novo mesto [email protected] tel.: 07 33 21 133

A mu naj toliko zaupam in mu pomagam?

Lepo prosim, kaj mu boš pa pomagala, zamisli se malo!

Je vreden mojega trudi in tega, da morda tvegam, da jih še enkrat dobim po glavi?

NE. Drugič jih boš dobila bolj, takrat bo že vedel, kako se je končalo prvič – s tvojim popuščanjem. Saj poznaš tisto – moški žensko najtežje udari prvič, potem gre vedno lažje. Vse kar ti zdaj obljublja je zavajanje in rešuje le svojo rit.

New Report

Close