Najdi forum

Vem, da sem storila napako, ker sem ga vzela, toda od tega je že 15 let. Težijo me stvari, ki so me motile že od vsega začetka. Mož je sposoben pogovora samo o otipljivih stvareh (gradnja hiše, kaj bomo kupili, kam bomo šli), skratka to med nama je le ekonomska skupnost. V globino ne seže in ni sposoben nobene komunikacije v smislu: kako si ti, kako sem jaz. Ker je drugače dober človek, sem to nekako živela, seveda z mnogimi glavoboli, ki so bili psihičnega značaja, ker ob sebi nisem imela človeka za olajšanje duše. Pred osmimi leti pa sva zadnjič imela spolne odnose. Ker to ni materialna zadeva, ampak zadeva čustev, o tem ne govori. Nekaj časa sem drezala vanj, potem sem zaključila sama pri sebi, da je on drugačen moški, kot so ostali. Odgovora na vprašanje, zakaj je tako nisem dobila ne zgrda, ne zlepa. Sčasoma so presahnili tudi vsi dotiki.
Pred letom in pol pa ga je izdal telefon. Ima razmerje z 20 let mlajšim dekletom. Zelo sta zaljubljena. Ko sem ga postavila pred dejstvo, še slišati noče, da bi me zapustil. Pravi, da z njo ni prihodnosti. Njej seveda govori drugače. Ker si ona želi zveze z njim in otroka, mu postavlja roke, do kdaj se mora odločiti. On pa krmari med obema. Sestali sva se in se o vsem mirno pogovorili. Rekla sem ji celo, da naj on vloži za ločitev, saj jo on rabi, ne jaz. Čedalje bolj je besna nanj, vendar jo spet in spet pregovori, ker je zelo zaljubljena. Saj vem, kaj mi boste odgovorili, naj ga čimprej dam na čevelj. Letos sem že dvakrat odpotovala za en teden, pa me ni niti vprašal, kje sem bila. Čedalje bolj ugotavljam, da sem mu nadomestilo za mamo. Ker imava otroka in hišo je odločitev težka. Imam materialno varnost (vzdrževanje hiše, večje investicije), čeprav imam tudi svojo službo. Imava stanovanje, ki ga dajeva v najem. Če bi hotel, bi se lahko preselil tja. Zakaj je z menoj, ne izvem, ker kot sem rekla on o čustvih ne zna govoriti. Sploh pa je komunikacija z njim skoraj nemogoča. Odkar je po sredi še ljubica, je komunikacija z njim taka, da se jaz zaletavam vanj kot v zid. Pri tem ostane zid cel, jaz pa imam vedno razbito glavo. Zanima me vaš komentar.

Zelo na kratko: nikoli se ni potrudil zate in se tudi ne bo, ker si mu to tudi dopustila. Zdaj krmari med dvema zenskama, ker mu pac dve to pustita. Dokler mu bosta to pustili, se bo to tudi dogajalo.
Vredna si boljsega. Eni vedno mislijo, da je s tem stavkom misljeno, da bos dobila boljsega partnerja in recejo, kaj pa ce bos dobila se veliko slabsega. S stavkom, da si vredna boljsega, mislim, da ti bo bolje sami, kot z nekom, ki ti samo pije energijo in te izkorisca, ker te ima za sibko in neumno.

Dogaja se ti nekaj česar se jaz bojim v svojem življenju . Ni človeka , ki bi lahko sprejel odločitev namesto tebe . A malo se le zamisli ? Ali ima smisel ? Mogoče te nekje čaka nekdo , ki bi te ljubil , se te dotikal , se s tabo pogovarjal o čustvih ,…. Zakaj zapravljaš priložnost za srečno življenje . Vsaka stvar v življenju , ki se nam zgodi je z nekim namenom , mislim da je tvoj namen kar se tega zakona tiče izpopolnjen . Vsedita se in človeško zaključita zadevo . Rešita ekonomski položaj obeh , saj o tem se zna pogovoriti . Potem pa pojdi novim dogodivščinam naproti in novi sreči . Začni se posvečati sebi ….. Veliko sreče in ljubezni v tvojem nadaljnem življenju ti želim in VELIKO SONČNE SVETLOBE V TEBI .

Samo s teboj ne zna oz.ne zmore komunicirati.Kaj misliš,kaj pa je govoril ljubici,da se je tako zaljubila vanj?Verjemi,pa še kako zna,žal ne s teboj.Ker se mu ne zdiš vredna komunikacije,ker si se zadovoljila s takim odnosom.
Bila sem v zelo,zelo podobni situaciji(podobnost je naravnost grozljiva).
Največji šok ni bilo odkritje ljubice,pač pa dejstvo,da ji je pošiljal sms s poetsko,romantično vsebino.Jaz sem pa 15 let mislila,da ne pozna besed”rad te imam”,kaj šele kaj drugega.
Jaz sem mu predlagala zamenjavo-da se ločiva,naj se poroči z ljubico in jo vara z menoj.Naj zaradi zmenka z menoj obleče sveže perilo in zamenja nogavice,naj mi prinese rože,me pelje na večerjo,kjer bova udrihala po njegovi ženi in ugotavljala,kako ubog je,ker ga ne razume.
Res sva se ločila in po nekaj mesecih se je začel vračati k meni in me prosit naj se vrnem.A tiste tri,štiri mesece je bilo dovolj,da sem okusila slast svobode,da sem 200% zaživela in na kraj pameti mi ni padlo,da bi šla nazaj v tisto puščobo.
Vse se je rešilo-otrok,skrbništvo,premoženje,finančno stanje-samo po sebi,ker sem postala drug človek.
Nisem iskala drugega moškega,pa je kar prišel…
Prevarana,ponuja se ti priložnost”dvakrat v življenju”(se spomniš nanizanke?) Ne zavrzi jo,prosim.

Kruto presenečenje vašega moža, da ima drugo nima nobene primerjave v človeškem doživljanju. Nezvestoba boli, še huje pa je ko vi odpotujete in pride do pravega čustvenega borodoloma. Ob tem so najbolj zmedeni otroci ker ne vedo, kaj se dogaja in predvsem zakaj. Vi ki ostajate pa ob vsem tem nosite nevrednost, zavrženost in opehrajenost z globoko bolečino v srcu, ki ob tem kaj se dogaja med vami in vašem možem samo narašča. Za odhod vašega moža niste vi odgovorna v nobenem primeru, še manj kriva in iz tega razloga je do vas krivica da se morate sestajati z partnerko vašega moža in dogovrajati o ločitvi. Najbolj vas je prizadela njegova laž, ko vas gleda v oči in laže. Koliko se sprašujete, kako je to mogoče, zakaj in čemu so to dogaja. Odgovor ostaja pri njemu. On je tisti, ki se bo moral soočiti s svojo notranjo razbolelostjo, dogovrjati in prevzeti odgovornost in ne vi, ker je to zloraba. On se bo moral odločiti kateremu odnosu bo pripadal in vse dokler se ne bo odločil, da je vreden vašega zaupanja se bodo njegove manipulacije nadaljevale. Tudi vi se boste morali nenazadnje odločiti in prekiniti val samoobtoževanj, prekiniti z začaranim krogom in mu jasno povedati, da tega ne boste več prenašali. Pri tem morate nemajno vztrajati in začeti govoriti. Predvsem pa se neheti kriviti, nase zlivati ves gnev ter se sramotitit pred njegovo zunajzakonsko partnerko ter se z njo sestajati. Vse ostalo pride kasneje. Ob bolečini se ne zavedate koliko so otroci jezni na vas, ker vsemu temu ne naredite konec. Dobesedno ga boste morali prisiliti, da se odloči in to kot mož in oče, da bo vztrajal in sprijaznil z dejstvom, da je afera njegova odgovornost in izključno njegov problem, pri tem mu ne pomagajte dokler ne boste imeli jasnega zagotovila, da bo vztrajal in ostjal zvest, kajti samo na tem temelju je mogoče graditi zaupanje.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. Zakonske in družinske terapije

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto

[email protected]
[email protected]

“…naj on vloži za ločitev, saj jo on rabi, ne jaz.”
S tem stavkom si izrazila svoje stališče, da ti ni do ločitve. Potem moraš sprejeti tudi posledice! Če je odločitev prava, si v dinamični harmoniji sama s sabo in z okoljem, kar deluje pozitivno na počutje, na zdravje, na vso tvojo kreativnost. Neprava odločitev prinese s sabo drugačne posledice, čustveni hlad, glavobole…Premisli, kaj ti več pomeni: materialno udobje na račun notranje izpolnjenosti, ali notranja izpolnjenost na račun materialnega udobja? Vprašaj se, v kakšni meri te je posedovanje materialnih dobrin notranje izpolnilo? Ali uvidiš, da pričakuješ nemogoče? V obratni smeri pa gre: čim smo notranje izpolnjeni, si ustvarimo ravno prav materialnega udobja, ki služi nam, ne pa da mi služimo njemu. Ne nazadnje tudi otroku daješ sila slab zgled, ker vsrkava vajin čustveni hlad, kar mu bo pri ustvarjanju lastne družine edini model…. Verjamem, da otroku želiš v bodočem partnerstvu bolj harmonično življenje kot ga je imel priliko videti pri svojih edinih vzornikih – starših. Pa kdaj pomisliš, da se splača vlagati tudi v to smer?

Hvala vsem za odgovore, vam ga. Romana pa samo nekaj replik. Ko sem odpotovala za en teden (2x), je bilo to v času, ko je bil otrok odsoten (šola v naravi, glasbeno gostovanje na tujem), tako da otrok ni vedel za mojo odsotnost. Gledam vedno na to, da sem vsaj jaz prisotna, ker moža pogosto ni doma. Pravite, da mu moram jasno povedati, da tega ne želim več prenašati. Komunikacija z njim je skorajda nemogoča. Če bi mu to rekla, bi rekel: “Kaj s tem misliš?” Enostavno se naredi popolnoma nevednega, kot da ne ve, kaj hočem povedati, z njim ne morem razčistiti nobene stvari. Če vrtam še naprej, postane agresiven, začne fizično obračunavati z vsem, kar doseže (razbije ogledalo, vrže ob tla stol). Mene sicer pusti pri miru, čeprav mi je že kazal pesti. Predvidevam oz. vem, da se je odločil, da bo ostal z nami, vendar ne misli nič spremeniti. To pa ni življenje. Zaprl se je vase in in živi v svojem svetu, v katerega ne dovoli posega. Jaz sem zelo verna in iz vere črpam moč. To vam pišem zato, ker se marsikdo čudi, zakaj ga ne zapustim. Toliko hudega sem pri njem že prestala (ne fizično maltretiranje, niti verbalno – do mene je bil vedno dober). Toda ko grem vsak večer spat sama, ko nima časa za mene niti 10 minut na dan, ko pred 2. uro ponoči ne pride v spalnico, ker spi pred televizorjem, ko sem povsod sama. Ko mi je pred tremi meseci umrla mama, nisem imela od njega niti ene same besede tolažbe, niti opore. Vse kar je zmogel je šel na pogreb. Vsi obiski pri mojih domačih – vedno sem sama. Ker jemljem zakon v dobrem in slabem, sem bila pripravljena sprejeti tudi to, da je v spolnosti odpovedal. NAJBOLJ OD VSEGA PA ME JE BOLELO IN ME ŠE VEDNO, DA O VSEM, ZAKAJ JE TAKO, KOT JE, NI SPREGOVORIL NIKOLI BESEDE. Naletela sem na popolno gluhost. 7 let nisem vedela, zakaj se mi ne približa. Sedaj vsaj vem, da ima drugo. Vem, jaz sem tak človek, da se s pogovorom z mano more rešiti prav vse. Vse bi razumela in vse odpustila, če bi spregovoril. Vendar nisem vredna tudi tega. Res pa je, da zelo veliko razmišljam in analiziram stvari in da sem zelo občutljiva oseba. Vendar tako zelo malo pozornosti in nežnosti rabim ter tako zelo rabim bližino človeka (ki ga pa ČUDNO še vedno ljubim), pa tudi tega ne dobim. To sem mu že večkrat jasno in umirjeno povedala – pa še vedno nič. Če me tako zelo sovraži in ne ljubi, bi zelo želela, da mi to pove – ne bojim se nobene izjave, samo da izjava JE. Toda čudno. Po tistih pogovorih z ljubico sem ugotovila, da z vsemi super komunicira, samo doma ne. Zakaj je potem z menoj? VEM TU JE POTREBEN POGOVOR, TO ZELO DOBRO VEM, TODA VEDNO JE NEUSPEŠEN OZIROMA KAR JE, JE SAMO LAŽ.

Lep pozdrav. Saj vem, da je zelo zapleteno in nisem pričakovala, da bo to pisanje rešilo moje probleme, toda tako zelo sem potrebovala, da izlijem svojo bolečino.

Še enkrat hvala vsem!

Po vseh izčrpajočih prerekanjih in besedah, ki ste jih zmenjali s svojim možem in ko potem samo še prezirani in polni jeze obsedite stisnjeni v kot je res videti, kako zelo ste razboleni. Postaviti si morate jasne razmejitve. Ob tem vas zlasti moti, ko uvidite, da se stvari sploh ne premaknejo in to kljub temu, da vi nenehno požirate moževe izpade, odhode in izmikanja. Če želite, lahko pokličete na Frančiškanski družinski Inštit, tel 01 200 67 60 kjer se bomo dogovorili za svetovalni razgovor.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto

[email protected]

Prevarana!

To ti ni življenje in ne vem,kaj si tako dolgo čakala,da si vztrajala v tako gnilem razmnerju.Saj ne,da ti očitam,ampak skrajni čas je,da se ozreš vase in storiš tisto,kar bi morala že zdavnaj!
Verjamem,da trpiš do nezavesti,verjemi mi pa,da če boš hotela,da te čaka še lepša prihodnost.
Mogoče je bolj zgovoren z ljubico,ker tam črpa vir energije.Glej na sebe in otroka,drugo je postranskega pomena.

Veliko sreče ti želim v prihodnosti!

kaj vse si opisala, pa se nekaj upas in upas? Sedis sredi puscave in cakas, da bo pritekla voda. Pa ce bos nevemkoliko let cakala, jokala, prosila, vode ne bo. Puscava je puscava. Potegni iz tega kaksen pozitiven zakljucek in pojdi po vodo drugam.

Prevarana, ali imaš ti sploh kaj besede v tvojem zakonu, ali vse prepuščaš v odločitev možu? On se je odločil še naprej “živeti” s tabo, on ima ljubico, on ne govori s tabo, on te pušča samo – ti pa od vsega samo nastaviš še drugo lice. Mogoče bo naslednji korak ta, da bo pripeljal ljubico v hišo in boste vsi skupaj “lepo” živeli.

Ljuba duša, tudi jaz sem nekoč vero v Boga tako razumela kot ti. Trpeti in še enkrat trpeti, bolj ko bom trpela, lepše mi bo nekoč. Kaj sploh pričakuješ od svojega moža, da bo nekega dne zapustil ljubico in bosta vidva postala srečen par? Mislim, da si se vdala v usodo in le še životariš. Ne misliš prav nič nase, sama dobro veš, da je naslednja faza izbruh bolezni, s katero se boš potem ukvarjala – prav tako sama. Za svoje življenje moramo narediti tudi in predvsem kaj sami.

Tudi jaz ti svetujem da si poiščeš pomoč v okviru cerkvenih svetovalnic.

New Report

Close