To vprašanje se mi večkrat postavlja.
Zakaj nekateri starši mislite da so vaši otroci vaši sužnji????
Da morajo do konca vaših dni skakati okrog vas…??? IN vam streči??
Se opravičujem vem da niso vsi takšni…
Toda…vsi smo siti mojega tasta, ki kljub 65 letom ne odneha…ne odneha s kmetijo, ne odneha z ukazovanjem kaj bi morali in kaj ne bi morali storiti…
Žal živimo v isti hiši, ker je polovica hiše od moža…po mami, ki je žal umrla…
Vendar nikoli ni nič prav, imam dva mala otroka pa se zanj vseeno lena…
otroka sta vedno ali preveč ali premalo oblečena, verjetno lačna, ker jima jaz ne dam jesti…
Mož se mu večkrat postavi po robu, pa se potem nekaj časa trmi, potem pa je nekaj časa spet lepo…
Vendar sem ga jaz sita…in to tako…ufff!!!!
Odselila se pač ne bova to že veva..pa vendar naj greni življenje sebi…ne nam!!!!!Končno mu nič ne manjka , ima eno žensko iz vasi , veliko mlajšo…ki ga pedena…lahko bi užival pa..vidi le delo in kmetijo. Kaj ne vidi da je kmetija samo zguba časa.???? Midva itak ne bova prevzela kmetije ker imava službe…dokaj dobre…!
Tako…upam da nisem koga užalila..izkašljala pa sem se le!

Pikica

Jaz te dobro razumem. Se mi je dogajalo nekaj podobnega. Tudi jaz sem v službi, popoldne pa imam polne roke dela z otrokoma in gospodinjstvom. Ampak to nič ne šteje, ker ne obdelujem vrta in ne plevem vsak dan gredic, ki sploh moje niso.Moj tast ima eno čudno navado. Piše namreč sporočila, ker ve da so njegovi očitki neutemeljeni se tega pač ne upa povedat v obraz. Enkrat je naprimer na smetišno napisal “tukaj sem da me uporabljaš” in jo nastavil pred vhod, ker že dva dni nisem pomedla dvorišča. Spet drugič je na svoje marelice nabil deščico in na njej je pisalo” ne trgaj mojih sadov”, da mu nebi slučajno otroka pojedla tistih 5 marelic. In še je takih. Ne moreš verjet. Potem sem mu pa enkrat po 7 letih požiranja povedala, kdo sem in kaj vse delam vsak dan. Da nisem njegov otrok, da sem odrasla ženska, mama dveh otrok in dobra žena njegovemu sinu, pa še v službi uspešna ženska. Da jaz njega spoštujem in ga imam rada in da vsaj spoštovanje pričakujem tudi od njega. To ga je pa očitno ganilo in od takrat naprej ni več nesramen do mene. Lahko rečem, da se zdaj kar dobro razumeva.
Mogoče bi se tudi ti lahko sama soočila z nijm in mu enkrat povedala kaj ti mišliš in kako čutiš.

Veliko uspeha in lep pozdrav!

Spoštovane tiste, ki imamo podobne probleme

Tudi jaz sem imela podobne probleme, kot jih imata vidve. Zadeva je taka. Stari te zajeb…….. samo toliko, kolikor se poustiš. Ko sem se po nekaj letih skregela z njegovimi starši, sem mislila, da se ne bomo nikoli več pogovarjali. Vendar v tistem trenutku mi je bilo popolnoma vseeno. Po nekaj dneh sta se malo umirila in sedaj se pogovarjamo, kot da ni bilo nič in tudi težita mi več ne.

Postaviti jim je treba meje, do kod lahko gredo. Veliko sreče.

P.s. se tudi zgodi, da po službi sedim na vrtu in z možem pijem kavo, medtem, ko sta onadva na gredah in pulita travo- pa nimam nobene slabe vesti.

Ko je človek mlad, vidi pred seboj samo osebni interes, ima opčutek da so starejši na tem svetu sama zgaga. Še sanja se im ne da njihova starost prihaja in seboj nosi vse tisto kar so opsojali.Življenje je pravično in vse se poravna .Sami pozabimo da imamo otroke, da enega dneva ti isti otroci bodo pripeljali partnerja in nam pomolili pod nos vse kar smo očitali tastu, tašči,mami…
Draga Pika , si se kdaj vprašala kdo je vse to postavil da si ti sedaj lahko gospodar na “Betajnovi”.Motiš se če misliš da je tvoj tast nemogoč.Ni mu vseeno ko vidi da nima komu prepustit svoje stvaritve. Premisli malo o tem. Tudi ti boš enkrat stara in boš vesela če ti bo kdo podaril lepo besedo in krožnik tople juhe”
Lp

Spoštovani!

Se opravičujem, da sem osvežila to temo, čisto slučajno sem brskala in jo odkrila, se mi pa zdi pomembna in zanimiva.

Moje mnjenje: nikjer ne piše, da je treba starejše spoštovati in jim pedenati. Spoštovanje si morajo prislužiti, ravno tako mladi. Dejstvo je, da nimamo v eni hiši istih interesov, zato se je treba o njih pogovarjati in se dogovoriti (odraslo, brez otročjega oporekanja) za kompromis, ki bo vsem v korist oz. zaradi katerega ne bo nihče prikrajšan.

Pogosto je, da so starejši velikokrat tisti, ki zasužnijo mlade, ker se nočejo odreči svojim kapricam, ampak ne rečem, da se tudi med mladimi ne njdejo taki.

Ko dela kdo bedarije, ga je treba na to opozoriti pa če je mlad ali star.;)

Ayana, ti si po moje tudi ena tistih, ki mislijo, da morajo biti
otroci, predvsem pa “tamlade” do smrti hvaležne, ker so se lahko nekam priženile.

Da morajo biti hvaležne, je že res – ne morejo pa biti sužnje svojih tašč in tastov, ki so zelo pogosto nemogoči.In tašče in tasti zelo pogosto pričakujejo, da se bodo vsi klanjali pred njimi.

Vsak ima pravico do svojega načina življenja. Imam srečo, da nimam nikogar, ki bi me “komandiral”, ko pridem domov.

Najbolje je seveda živeti stran od staršev in tastov in tašč, v praksi pa to ni vedno mogoče. Tako kot je Pika že omenila – odselila se ne bosta.
Kakšen pameten nasvet je pa težko dati, ker pogovor z ljudmi, ki imajo svoj prav, običajno sploh ne zaleže. Najbolje bi bilo, da tasta ignoriraš, ko ima neumestne pripombe in želje, ali pa mu enostavno poveš svoje.
Upam, da je vsaj mož na tvoji strani.

stari te že dobro razume samo ti njega ne razumeš! to je njegova parcela in hiša! ti nisi njegov suženj ampak je on tvoj. to kar je zgradil in ustvaril mora deliti s tabo čeprav mu ni do tega. zakaj to prenašaš? pojdi na svoje! se bojiš, da bo težko? težje kot je njemu ti gotovo ne bo. ne znam si predstavljati, da bi se mogla na stara leta prilagajati mladim v lastni hiši. še težje pa si predstavljam da bi bila na grbi staršem v njihovi hiši.

Pa daj, ena tuja, vsaj preberi kaj je napisala Pika 35 – polovica hiše je od moža (ker je podedoval po mami) – komu so na grbi? Na čigavem so? Na svojem.

Sicer pa pogovori se z možem, v bistvu je on tisti ki se mora pogovoriti s svojim očetom. Pač naj mu razloži kako je in kako bo v prihodnosti z vami in na kaj lahko in na kaj ne more računati.

Glede otroka mu boš morala pa verjetno kar sama sproti povedati, da pač tako ocenjuješ in tako bo (preveč, premalo oblečena).