Lepo pozdravljeni!

Partner ima 3- letnega fantka iz prve zakonske zveze. Sodišče je odločilo, da otrok živi pri materi, kar se tiče stikov, pa je fantek vsak drug vikend pri nama. Problem se začne prav tu. Namreč mati otroka ne želi stikov otroka z očetom, zanima jo samo, da plača preživnino, kar tudi plačuje vsak mesec. Partner je vztrajal pri stikih, a se je stvar obrnila še na slabše. Ko je en vikend prišel po fantka, mu je v naročju matere rekel, da noče z njim. Jasno je, da je mati otroka v to prepričala. Fantek nama je sam že večkrat rekel, da je mama huda, ker prespi pri očku in da ne sme jesti pri nas pa bog ve kaj še. Otrok se mi res smili, da se mu tako meša glavo,saj ga imava tudi midva zelo rada. Partner namerava na CSD, kjer hoče izvedeti kaj je dobro za otroka. Tudi midva sva se že o tem pogovarjala in sva mnenja, da dokler bivša žena ne bo spremenila mnenja (kar mislim, da se ne bo zgodilo), ne bi bili stiki z očetom v dobro otroka. Zdi se mi, da se otroka na takšen način muči, saj ne ve kaj si naj misli pa še jesti ne upa pri nas, ko vendar tako dobro skuhamo, ko pride. Tako hudo mi je bilo pri srcu, ko je v nedeljo popoldan mati prišla po otroka, on pa se je jokal in ni hotel nazaj domov. Tudi to pove, da je rad pri nama.
Kaj vi mislite o tem? Mogoče razmišljava narobe glede stikov, kaj pa vem…če pa otrok tako trpi. Mogoče bi imel mir pred mamo pa še dedkom in babico pri njih, če ne bi oče hodil po njega, kaj pa vem.
Prosim za vaše mnenje.
Pa hvala za razumevanje!

Ja, ko jaz berem take stvari, mi pride na pamet tista prilika o Slomonu in dveh materah, ki sta se prepirali, čigav da je otrok. Ena je kričala, da ga je treba presekat na pol in dati vsaki pol, druga pa, da naj bo otrok kar pri tej drugi, ki je zahtevala razpolovitev, samo, da ostane otrok cel in živ. Salomon je potem razsodil, da naj ga ima ženska, ki želi, da ostane otrok cel…Ker bi se prava mati otroku tudi odpovedala, če je to EDINA pot, da ostane živ….

No, to s stiki ni čisto tako, ampak malo pa je podobno. … Gre za to, da mora ostati otrok duševno CEL in ŽIV. To je edino DOBRO za otroka. Takale mučenja so za otroka SMRT.
..
Ampak, kje je Salomon, da bi rešil situacijo?
….
Zelo težka odločitev je to….
Hudo, mi je kadar berem take zgodbe.

Halo!
Jaz sem mnenja,da otrok potrebuje tako mater kot očeta.
Ne zdi se mi prav da preprečuje stike z njim,pa saj je tudi njegov.
Žau pa nimam pojma kaj bi se dalo narediti v takem primeru.

LP
Upam da boste rešili spore.
Veliko sreče

Otrok, ki ga v vašem pismu omenjate nosi s sabo raznoliko dediščino saj s strahom in grozo pričakuje, kaj se bo zgodilo. Ta strah se je globoko zakoreninil v njegovo srce. V letih ko sta bila njegova starša v nenehnih sporih se je v otroku nanizalo veliko doživetij. Ve samo to, da ga zaradi prepirov vse boli, da je v njem globok strah in se zato vedno znova vznemiri ob slovesu od očeta. S strahom gleda na prihod mater in se še bolj boji trenutkov preden z mamo odhajata. S tem se v otroka naseli globok strah in pozneje bo težko zupal komerkoli, zlasti ljudem, ki so mu najbljižji. Težko si predstavljam, kaj so spori pustili v otroku, koliko noči je s strahom odhajal v posteljo in se trudil da ne bi slišal glasnih prepirov med staršema. Ob tem je verjetno doživljal stisko in strah, jezo in razočaranje in globok sram. Ob vsem tem se krivi za starševske spore z obrazložitvijo, da ni bil dovolj uspešen v šoli, da ni zmogel pravilno pospraviti igrač, pospravljati in se obnašati v skladu s starševskimi pričakovanji. Ta otrok doživlja veliko krivico. Njegovi starši ostajajo starši medtem ko sta se kot mož in žena ločila. Težko je razumeti to grozo. Kako naj torej ravna, ko mogoče na vsakem koraku posluša obtožbe in podtikanja, da izdaja zdaj očeta zdaj mater ter ob tem ostaja sam v svoji nemoči. Zlasti mati mogoče čuti, da ji mož dela veliko krivico ko si je ponovno uredil življenje z novo partnerko.
Otrok potrebuje oba starša, od obeh potrebuje ljubezen, pozornost in sprejemanje. Vendar boste morali sprejeti dejstvo, da je to njun problem in ga vi niste dolžna ne sposobna reševati, pa čeprav upate da vam bo to uspelo. Gre za odločitev vašega partnerja in njegove bivše žene, ki se bosta morala soočiti s svojo dogovornostjo saj napetost čuti otrok s katerim se bo moral oče, vaš partner pogovoriti in mu zagotoviti, da ostaja njegov oče, kajti tega otroka preveva globok občutek manjverdnosti ob vsem, kar se mu je zgodilo, čeprav za vse to ni kriv in še manj odgovoren.
Oče bo moral otroku resnično zagotoviti varnost, saj ta otrok kliče po tem da ga opazita, da mu pokažeta pot, kako naj se obvlada in zaživi v tem svetu kateremu ne zaupa, saj se je v njem po ločitvi staršev vse zlomilo.
Ob tem se boste morali tudi vi srečati s svojim partnerjem v vajinem strahu in bolečini, da bosta lahko tudi skupaj pripravila prostor otroku ter mu nudila sprejetost, razumevanje in ljubezen.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]

Res je hudo ja. Jaz namreč prihajam iz urejene družine in nikoli nisem vedela, kaj to pomeni biti brez očeta.
Ta otrok, ko sta se starša ločila, še niti eno leto ni dopolnil. Tako da, če je že moglo priti do ločitve, se otrok vsaj še zavedal ni, kot pa če bi bil že večji. S partnerjem sva se ravno o tem včeraj pogovarjala. Večkrat je klical, da bi rad prišel po njega, če seveda otrok to želi ( pri petih letih že), a ni dobil niti odgovora. Zadnjič je šel po njega, ko je otrok sam rekel, da ne gre, v kar ga je seveda prepričala mati. Hudo mu je. Vsakič, ko vidi kakšnega majhnega otroka, postane zamišljen. Stojim mu ob strani, saj to je edino kar lahko naredim.
Odločil se je, da se ne bo več silil v nekaj, kar ne gre, kajti otroku želi mirno življenje in ne takšno, da ne bo vedel kaj je prav in kaj ne. Če bo bivša kdaj spremenila svoje stališče, hvala bogu, če pa ne bo, pa pač ne bo. Oče proti temu ne more nič. Ko bo otrok večji, bo sigurno hotel videti očeta.

Hvala za vaša mnenja!

Draga luna, ona,…, si morda želiš slišati:
seveda imaš prav tako ti kot tvoj partner, seveda mora biti pri očetu, seveda mora spati pri vama, seveda mora jesti pri vama,….packa mami le kaj se gre, pa ati tako pridno plečuje preživnino za otroka ona pa tako, ti ti ti…….Ali sem napisala prav?
Draga moja ampak tako ne gre, otrok ni bombonček, ki bi si ga bivša zakonca delila kakor želita. Otrok rabi neko rutino, ki se je bo držal, kar pomeni stiki takrat ob tej in tej uri za toliko in toliko časa pa pika. Saj ne rečem, da pri vseh otrocih amapak pri tako malih ne gre drugače. Sem že nekje napisala pa bom še enkrat: ni vsako zavračanje stika ščuvanje!!! Pri toliko starih otrocih je pač tako, da ko se enkrat zaigrajo ali zamotijo in jim je ob tem prijetno pač ne želijo menjati okolice in to se dogaja pri vas. Ko je pri mami ne želi k očetu in ko je z očetom ne želi k mami . Sama bivša zakonca naj izbereta ali bosta uporabila pri otroku rutino ali ne. Predvsem pa je to stvar tvojega dragega in njegove bivše, v ta spor se lahko vtikaš le toliko, da si njemu v oporo ( oporo in ne, da zanj iščeš izgovore!!!!) Vsi trije pa se boste morali naučiti pogovarjati sami in ne preko otroka!!!! V nasprotnem primeru boste s časom ugotovili, da otrok manipulira z vami, kajti dokler boste v sporu toliko časa vas bo lahko navijal kot bo želel. Ali si sigurna, da mu vse to reče mami, da ni otrok izbral mami samo kot lažji izhod, da nebi sam moral reči ne , je pač lažje če je ati jezen na mamico kot če je jezen nanj????

Odločitev je v rokah tvojega partnerja in njegove bivše soproge!!

Wild Wind

p.s.: Kaj pričakuje, da mu bodo povedali na CSD ? Sam mora vedeti kaj je za otroka dobro. Na CSD je otrok samo številka- na žalost.

Jaz se pravzaprav sploh ne vtikam v te stvari, samo ob strani mu stojim in rečem, da naj naredi, kar on misli, da je najboljše za otroka. Sem pa prišla na ta forum, za katerega on sploh ne ve, da bi videla še nevtralna mnenja. Kolikor vidim, je večina mnenj, da se stiki ohranijo, ne glede na to, kaj otroku govorijo doma. Mogoče je res boljše tako.
Midva pred otrokom glede njegove mame nikoli nisva rekla nič. Tam pa je ravno obratno. Če bi še tam tako ravnali, ne bi otrok bil obremenjen in bilo bi veliko lažje.
S pogovori bova prišla do prave rešitve…upam.

Luna ( ona) ….ne zameri ampak kako si lahko tako prepričana, kaj mu doma govorijo???? (malce preveč sigurna si v to…..ali pa želiš verjeti v to)…

….Poglej….tudi če mu govorijo določene stvari, mu jih govorijo z namenom, da jih pove vama…..ohranita mirne živce in na to ne reagirajta, kajti namen takšnega govorjenja otroku je le v tem, da otrok to pove vama, vidva “znorita” in ekola govorjenje otroku je dosegle svoj namen, saj otrok vidi vajino rekcijo ( ki verjetno ni prav lepa) in začne temu verjeti…..edino s svojimi dejanji lahko otroka prepričata, da vse kar mu govorijo ni res!!!
…..če bi bilo tam tako kot je tu…
…..Tako ne more biti in tako je…..tudi če je otrok ločenih staršev bi moral od vsakega od njiju dobiti le tisto najboljše kar lahko, ne pa neke zamere in prepucavanje…….
….mislim, da morate vsi trije ohladiti svoje strasti in v prvi vrsti gledati na otroka, kar pomeni, da bosta s partnerjem zavestno morala PRESLIŠATI določene stvari ( pa če gre za otrokove lastne besede ali pa za besede njegove mame skozi otrokova usta….)
…….pogovori seveda, ampak med njim in materjo njegovega otroka, kajti zavedati se moraš, da si v tej zgodbi samo stranska igralka, ki ne more odločati o otroku ( pa naj se ti tvoj partner še tako smili, to je stvar njega in matere njegovega otroka!!!)

Wind

Ne, pri nama otrok ne vidi nobene reakcije, če kdaj kaj reče. Res je najboljše ohraniti tako stike kot tudi mirne živce, pa bo.
Ugotovila sva tudi, da je vse ok, če ostane samo kakšen dan in ne prespi pri nas. Bomo pa pač tako. Saj glavno je, da otrok ne pozabi očeta in da se lahko zanese nanj.
Pa hvala za odgovore!

Luna, jaz sicer ne vem rešitve in nimam pojma, kaj storiti in kaj bi bilo za fantka najbolje. Občudujem pa tvojo in partnerjevo željo, da storita, kar je za fantka najbolje, tudi če bi to pomenilo, da ga oče določen čas ne bi videval (kar verjamem, da bi bilo grozno zanj).

jaz vama samo predlagam, da se osebno oglasita še pri kakem otroškem psihologu in preučita, kaj bi bilo najbolje z očetove strani. Vsekakor pa bi bilo najbolje, če bi se tvoj partner in njegova bivša žena lahko sama pomenila in dogovorila, kako bi izpeljala zadevo, da bi bili vsi zadovoljni. Morda bi bivša žena lažje sprejela to, da gre sin k očetu, če bi se ti v tistem času umaknila. Vem, da gre za radikalen predlog, a le ne tako radikalen kot prekinitev stikov med sinom in očetom.