bodoca tasca
Pozdravljeni,
imam problem z bodoco tasco in maminim sinkom.
S fantom sva skupaj že štiri leta in se pripravljava na skupno življenje.
Prihajava z različnih koncev (sedaj sva se v studentu v mb) in nekje si želiva ustvariti skupen domek, vendar nimava sredstev za samostojen začetek (oba še studenta do septembra). In kje naj bova leto, dve, da kaj našparava?
Pri nas doma sta starša in sestra, ki pride na 14 dni (študira v lj) in je precej prostorna hiša. Tudi starši so zelo v redu – komunikativni, odprti, tolerantni, ne komandirajo, ne pijejo, vse se da zmeniti.
Pri fantu je poleg mame (vdova-10 let) in babice še brat z osem člansko družino. Imajo skupno kuhinjo, poleg tega se tasca ne razume najbolje s snaho in fantovim bratom, ceprav sta cist v redu. Nic ne delajo skupaj, vedno čaka fanta, da pride in naredi, kar ima za narediti (vinograd, dat rože z balkona ali na balkon, peljati jo kam na daljšo pot, s starejšim sinom in njegovo družino ne gre nikamor skupaj, npr. k masi, na izlet….). Drugace pa komandira vse, nobenemu ne zaupa, razen fantu (npr. pripravljam jed, ki je ona se v življenju ni okusila, ampak ima sto in eno pripombo kak se to naredi). Ima svoj avto, ki ga ne posodi nobenemu (brat gre na delo z avtom, snaha mora po otroke v vrtec, ampak ne bo ji dala avta, bo šla ona ponje, tudi ce se starejšemu sinu pokvari avto, mu ne bo posodila svojega, ampak ga bo peljala na delo in sla pol ponj, magari gre za nocni šiht), razen fantu. In fantu je vcepila idejo, da je cist normalno, da bova tisto leto ali dve pri njih. Sploh je važn, da sva v njihovih koncih (mamica noce biti dalec od sincka).
Poleg tega tasca zmeraj komandira fanta (npr. gremo kam na izlet ali kaj delamo, kritizira ga kako naj vozi, kam bi moral zaviti, njega to sicer zelo jezi – on pa nic). njemu je normalno. Manj normalno je, ce mu jaz kaj predlagam, kar mu ni vsec. Tu pa tam jo malo kritizira nazaj ali imata kak besedni dvoboj, ampak je pol vse kot da nic ni blo.
Ce zeli, da pride domov, mu rece, da je babica (zelo navezan nanjo) bolna in to je to.
Skratka, fant sploh noce vec k nam, samo domov domov k mamici. Jutri imam rojstni dan, ampak on bi sel domov, ker je mamica tak rekla, ker bo masa za pokojnega dedka (vsak teden majo maso za kerga), pa bodo oz. bosta zagala, pa ….
Sprašujem se kam to pelje in kaj mi je narediti, ker mamin sincek trdi, da to ni.
Po dolgih letih z maminin sinčkom bi ti rekla le to: raje bi videla, če bi imel prelestno ljubico, kot pa navezo z mamo. Tudi, če te je samo srce, ne bo nič vredno. Vedno bo prva mama, če ne drugače, pa v glavi. Še najhujši sovražnici nebi kaj takega privoščila. Razen, če si rada terapevtka, osamljena z otroci ampak živeča z njim, vsi prazniki pri mami, na dopustu bo odsotno zrl v obzorje, misleč, kaj reva mama zdaj počne, jaz pa uživam.Četudi bodo vsi poželjivo strmeli za teboj, bo takoj, ko bodo odnesli pete, spet prva mama. Bolje je biti sam. Tudi pozornost, ki bo pripadala otrokom s strani očeta, bo prevzela ona.Vodil jo bo nek instinkt, bolezen, neozdravljiva in uničujoča za razmerje. Predvidevam, da ga ni nikoli imela resnično rada, zato se on vse življenje trudi, da bi ji dokazal, da je vreden njene ljubezni.
Pa ne misliti, da sem zagrenjena. Sem vesela in optimistična, v sebi zelo bogata oseba- ampak sama, brez čustvene povezave. Od iluzij, pričakovanj in sanj sem se poslovila.
To ti pišem kot hčerki, ker ti želim, da hodiš za svojimi sanjami in jih uresničiš. Fantov je še dosti. Malo jim prisluhni in natančno poglej domače odnose. Oba morata čutiti izjemno globoko ljubezen, pripadnost, zaupanje, zanesljivost in strast. Ti si pa zvezda svojega življenja in naj bo tako, da se boš počutila srečno, izpolnjeno in ljubljeno. S to poroko bi se zaklenila v zlato kletko rutine, dela, kuhanja, skrbi za otroke, in težko čakala vesele velikonočne praznike, ko ne bosta šla na izlet, ker je treba k mami na pirhe in izmenjavo praznih marnj. Srečno in povej, kaj misliš.
me je kar zmrazilo, ko sem prebralatvoje pismo, draga ll. ce je ze zdaj tako, ko sta se fant in dekle, bo potem, z leti, samo se hujse in se slabse. se strinjam v celoti s “poroko”, sama bos, ceprav bos porocena, in vse praznike bos prezivela tam, pa ce bi se tako rada sla kam drugam, ali pa bos sama z otroki doma. bodi pametna in premisli, preden se dokoncno spustis v kaj takega. ko bosta enkrat imela otroka, bo vse veliko veliko tezje. ne pristani na to, da bi zivela tam, ce ti ze zdaj, na zacetku ne bo uspelo, da bi tvoj dragi razumel, da to za vaju in za vajino zvezo ni dobro, da ni prav, da se stalno kdo vtika v vaju in vama soli pamet, in ce ne bo dojel, da je njegova mama odrasla oseba, ki bi ze morala znati ziveti brez njega – potem bezi dalec proc. lazje zdaj kot cez 5 ali 10 let.
se popolnoma strinjam s prejsnjo.
Vedno bo ona na prvem mestu. Tri leta sem poskušala spremeniti, mu dopovedati bolani odnos z mamico- pa se je samo trenutke zavedal, da je nekaj resnice v tem,se zgrozil, vendar ni bil močan da bi kaj naredil.
Pri 32 je bilo težko spremeniti način življenja,sploh pa zato ker je še vedno živel pri njej.
Če se spomnim muk, ja – namesto da sva šla na izlet- sem mogla priti k njim, ker je on doma potico pomagal peči mamici, kljub temu da je blo še pet žensk doma!!! Žalostno zelo. Vedno bolj sem ga najedala, vedno bolj sem težila, zamerili so se mi vsi domači njegovi, ker so tako ravnali z njim.
On je pač nadomestni mož svoje mamice.
En topel nasvet, če sam ne bo prišel do tega- teci stran kar te noge nesejo. Ti povem nadaljnji scenarij takih moških: vedno bolj se boriš za njegovo pozornost, vedno bolj hrepeniš po tem da si na prvem mestu ti in ne vsi njegovi opravki, ki mu jih mamica naloži.
Ko bi imela otroke, bi jih mamica njegova napol vzgajala, on bi prihajal domov, imel rad otroke, vendar še vedno preostali čas kar bo le utegnil, bo šel k njej. Ker bo revica bolana, ga nujno rabila, …
Če sedaj pomislim še vedno ne morem verjeti kaj lahko mati naredi svojem otroku.
Z njo se ne boš mogla boriti, on mora priti do tega kaj mu je na prvem mestu. Če ne bo…
Preberi si knjigo od KOŠIČKA- Starši nestarši.
Želim ti veliko sreče in ljubezni!
O taščah je bilo že marsikaj izgovorjenega a še vedno nam ostjajo uganka. Tašča naj bi v novo družino prinašala sprejetost, veliko dobre volje in razumevanja, skrbnosti in zastonjskotsti. To je oseba, h kateri se vnuki zatekajo po pomoč, zato je imeti dobro mamo neprecenljiva vrednost, saj globoko v sebi nosi zaklad modrosti in življenskosti obenem je umirjena in vsedopuščajoča, ki nikoli ne pozabi osebnih praznikov svojih vnukov. Je oseba, ki se veseli uspeha in sprejema sinovo bodočo ženo z veseljem in radostjo, je na voljo za pogovor in nič je ne razveseli bolj kot otroškost vnukov.
Masikdaj pa tašča vnaša razdor in nemir. Slovenski prostor je bogat z pregovori, v katerem imajo svoje mesto tudi tašče. Eden izmed njih celo pravi, “da morajo biti tašče toliko oddaljene od mladoporočencev, da ne more do niju v spalni srajci in copatah. “
Bodoča tašča, katero opisujete v svojem pismu hoče vse nadzorovati, vse preveriti, vse vedeti in s svojo skrbnostjo vnaša v vajin odnos napetost, razcepljenost in stisko. Težko sprejema vstop ženske v svet njenega sina, ljubljenega otroka. Boji se, da njen ljubljeni otrok ne bo tako ljubljen, kot ga je zmogla ljubiti ona in sedaj doživlja, kot da od nje odhaja njen bistveni življenjski del. Prikrito bo prezirala žensko in iskala vse mogoče razloge, ker globoko v sebi doživlja, da odraščajoči sin še vedno brezpogojno pripada samo njej medtem, ko se bo sin vedno znova vrača v vaš objem kjer varno lahko odložil svojo jezo.
Tašča, ki se vpleta v intimni odnos svojega sina razdiralno vpliva na celotno strukturo zakonskega in kasneje družinskega sistema. Neenakomeren boj moči med taščo in snaho prinaša veliko odprtega spora in razdora. Zato je osnovno pravilo odnosa s taščo, da naj vse spore s taščo vedno urejuje izključno vaš fant. Le na ta način bo mogoče vzpostavtiti medsebojni odnos spoštovanja in ljubezni, odnos, ki bo moral biti spoštovan in sprejet tudi s strani tašče.
Najpogostejša preizkušnja za žensko je prav gotovo vdovstvo, ki pomeni, da mora sedaj poiskati novo mesto v svetu kot ženska. Iskanje novih interesov, preusmeritev na vsakodnevne opravke ter iskanje opore zase. Ne vem koliko so njeni odrasli otroci pripravljen spregovoriti z ovdovelo materjo o njenih čutenjih izgube in žalovanja ter odkrito spregovoriti o njihovem očetu.
V pismu ne omenjate kakšen je bil odnos med njegovimi starši, koliko je pogrešal očeta, nekoga ki ga bo popeljal v moški svet z varnostjo? Kaj ste se vi naučila v svoji primarni družini? Koliko ste vi pogrešala očeta?
Bolečina vašega fanta je velika, ker čuti da ne more in ne zna ustreči vam in ustaviti svojo mamo. Oba se vrtita v začaranem krogu jeze in besa.
Kot prvo bosta morala sprejeti dejstvo, da odnos soustvarjata oba. Res je, da se vam ob vašem fantu marsikaj prebuja. Ne vem koliko se mora on prilagoditi, prikriti svoj čustveni svet ter svoje potrebe in želje.
Oba bosta morala začeti odkrivati svoj čustveni svet in odkrito spregovoriti o željah, pričakovanjih, vajinih družinah in partnerstvu kar bo prvi korak v razvoju intimnega odnosa-zaveze, da zgradita prostor, ki bo dovolj varen in obojestranski in ki bo spodbujal vajin individualni razvoj.
Proporočam vama tudi vključitev v skupino za prezakonce ali v Mariboru ali v Ljubljani pri Frančiškanih na Tromostovju kjer se srečujejo vsak 2 in 4 torek v mesecu ob 20. uri.
Vse dobro!
Romana Žitko spec. ZDT
Zakonski in družinski inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]
Zelo lepo napisano, samo mladi težko prevzgajajo svoje mame oz. tašče, ker bi morali biti specialni psihiatri in psihologi z veseljem in dovolj časa, da bi se s tem ukvarjali, ne da bi trpelo vse, kar redno spada k življenju.
Me pa zelo zanima, če obstaja kakšna kratka, jedrnata in modra knjižica, ki bi dala nasvet, kako biti dobra tašča-tast in babica-dedek? Na našem knjižnem tržišču in revijalnem tisku ni nič takšnega-vsaj jaz še nisem zasledila. Bi pa z veseljem prebrala, da nebi lastnemu otroku po neumnosti uničila življenja.Srečno!