S partnerjem sva skupaj 10 let. Spoznala sva se pri 17 letih. Pred dvema letoma sva dobila luštno punčko. Kje je sedaj problem?
Naj povem, da izhajam iz družine, kjer se nismo nikoli pogovarjali o čustvih ali si jih na kakršen koli način tudi izkazovali – vse je bilo mrtvo in hladno. Pri njem pa ravno obratno. Na začetku najine zveze sem se mu vedno podrejala – in še sedaj je tako. Imam zelo nizko samozavest in mislim, da se tudi spoštujem ne dovolj; se pravi, da se nimam preveč rada. Vse skupaj pa je še bolj smešno, saj sem po poklicu socialna delavka. ko sva bila skupaj štiri leta, me je zaradi malenkosti pretepel in sem bila v bolnišnici 2 dni. Po pretepu ni vedel kje sem, zato me je odšel iskat po celem mestu, saj ga je bilo strah, da si bom sama kaj naredila – samomor (priznam, da sem na to pomislila). A sem šla v ZD in so me pregledali. Ker sem med enim udarcem izgubila zavest in sem to tudi povedala, so me pridržali za dva dni na preiskavah. Prišel me je gledat v bolnico in je jokal. Ko sem prišla iz bolnišnice, me je poklical, da se želi pogovoriti. Opravičil se je, kar mi je naredil. Seveda sva nadaljevala najino vezo. Ko sem spoznala njega, sem prekinila stik z vsemi prijateljicami. Zame je bil samo on. Nikoli nisem bila deležna pozornosti, sedaj pa sem jo imela. najin odnos je nato bil veliko boljši. Vedno mi je kazal, da me ima rad. Vendar: zadnje čase nič ne naredim prav. Smo v svojem stanovanju, finančno oba dobro stojiva, se pravi, da nam nič ne mankja, razen … Jaz bi zanj naredila vse na svetu. Velikokrat se kregava zaradi brezveznih stvari – on je zelo malenkosten: npr. v službi sem zvedela, da delam naslednji dan zjutraj, namesto popoldan. To sem zvedela ob treh popoldan v službi. Njemu pa sem povedala komaj zvečer ob osmih, ko sem prišla iz službe. Začel se je dreti, da zakaj sem mu to sedaj komaj povedala. Čez nekaj časa ima rojstni dan. Res ima že čisto vse in ne vem kaj naj mu podarim. Ker sva se ravno včeraj spet kregala, ker ga ni čakala spodnja majica in mi je rekel, da sem brezrčna, da čeravno živim z njim, ne vem, kaj naj mu podarim za rojstni dan. Ko se kregava, mi reče vse, kar mu pride na pamet, tudi psovke in žaljivke. Sedaj se po prepiru nikoli več ne opraviči.
Naj povem, da ga imam zelo rada in da si življenja brez njega ne predstavljam. Večkrat sem že poskušala govoriti z njim, ko sva si zelo dobra, a zamahne z roko in se noče o tem pogovarjati.
Hvala vam za odgovore!

Renata pozdravljeni!

Najprej bi vam želela reči, da ni nikakršnega opravičila za to, da vas partner udari, pretepe ipd. To je kriminal in izključno njegova odgovornost, za kar bo moral resno poskrbeti. Pa naj bo to kakršnakoli malenkost, kot je nepripravljena majica, zamenjava urnika, vaša slaba volja, vi nikakor niste kriva, odgovorna za njegov izbruh nasilja!!!
Ta poseg, nasilje nad vami lahko prijavite in ste dejansko dolžna to narediti, da zaščitite svojo hčerko in sebe, da poskrbite za varen prostor, ki pa ga partner nikakor ne nudi. Ne vemo, kaj hčerka ob vsem tem poniževanju, sramotenju, nasilju nad mamo doživlja. Koliko jo je strah, koliko trepeta, kaj se bo naslednjič zgodilo in kdaj bo ta naslednjič.
Koliko takih in podobnih poniževanj ste vi videla med vašimi starši, koliko je bila tudi vaša mama vedno podrejena, brez samozavesti in je bilo bolj varno biti majhen in tih? Kaj ste takrat kot hčerka lahko naredila? In kaj zdaj gleda vaša hčerka? Ne vemo niti, kaj je doživljal vaš partner, kje je on videl, da se žensko lahko poniža, pretepe in gre mirno naprej. Koliko njemu udarec pomeni stik z žensko? Koliko udarci razbijejo njegov strah, grozo? Vendar kljub temu, da lahko udarci med vama pomenijo za njega odnos, je to njegova odgovornost!
In kje ste vi v tem? Zakaj vztrajate? Pravite, da ga imate rada, pa vendar … Zakaj vse to poniževanje, sram, strah, groza, razvrednotenje? Ali ste res toliko nesamozavestna in prestarešna, kot pravite in kakor vas verjetno označuje vaš partner? Koliko morate dejansko biti močna, da vse to prenesete, da prenesete njegov strah?
Vendar vam ni potrebno več! Lahko se zaščitite, sebe in hčerko pred tako hudo fizično in čustevno zlorabo!
Ni vam potrebno skrbeti za ta starh, grozo, ki na tak krut način ohranja zlorabo!
Lahko pokličete tudi na Frančiškanki družinski inštitut (01 200 67 60) ali še pišete na forum za dodatno vprašanje.

V mislih z vami.

Melita Čerček, spec. ZDT

Zakonski in družinski inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
[email protected]