kožni testi za katera živila
Ko je bil naš sin star 9 mesecev, sva bila prvič na testiranju na pediatrični kliniki, napotna diagnoza atopični dermatitis, sumila sem na alergijo na jajca.
Naredili so kožne teste le na jajca in kravje mleko ter mu vzeli kri. Mislila sem, da mu bodo naredili vsaj nekaj več krvnih preiskav, pa niso. Na jajca je bil pozitiven, na mleko negativen. Sva na dieti brez jajc in utriki III, koža pa ni dobra.
Žal mi je, da nisem zahtevala več testov (sumim še nekaj žitaric). Zdravnici pa sem naštela vse, kar je do tedaj pojedel.
Mogoče je dobro, da sama predlagaš čimveč testov. Zdaj brcamo v temo, ker ne vemo, od česa je koža slabša (ali je res kriv kruh ali pa jaz nisem povsem “čista” in dobi alergene z mojim mlekom).
Srečno!
kOT SEM ŽE NEKJE PREJ NAPISALA, V PRVEM LETU SE TESTIRA NA NAJPOGOSTEJŠE ALERGENE, KI V TEM OBDOBJU POVZROČAJO ALERGIJO (KML, jajce, pšenica…)
Nič ne bi pridobili, če bi testirali vse mogoče, saj tega otrok tako ne je. Če se pa pri uvajanju mešane hrane pojavijo novi izbruhi poslabšanj, potem že iz anamneze (pripovedovanja poteka bolezni od staršev) izvemo, kaj naj bi to bilo in kaj naj bi še testirali.
Če otroku dajate riž, polento, kolerabo, cvetačo, bučke, krompir, korenček: vse to so stvari, ki ne povzročajo alergij, razen v zelo zelo zelo redkih primerih (ko je otrok alergičen skoraj na vse). Zato nima smilsa testirati na to hrano. Običajno pa pri tem testiranju v prvem letu vedno testirajo KML, jajce, pšenico. Ali je pri vas to izpadlo, zakaj je izpadlo, ali pa tega ne piše na izvidu, bog ve. Opazujte, če vidite, da ima otrok po kruhu, testeninah ali podobnih izdelkih poslabšanje, opozorite pediatra ali alergologa na kontroli.
Ni pa prav običajno, da bi kar predlagali, na kaj bi testirali. Alergolog testira glede na starost in nejpogostejše pojavljanje v tej določeni starosti. Pri treh ali petih letih bi sigurno sam testiral tudi cvetni prah, pelode, pršico, oreščke… (če se malo pohecam, to naredijo na bicomu, pa plačat je treba)
Ha ha. No, šalo na stran, lepo praznujte mamice, očiti naj vas razvajajo, otroke dajte spat, prižgite sveče in si kaj lepega povejte.
lp
Tanč
Tu se moram pa še jaz oglasiti. Vesela sem, da je Tanč na tem forumu in res je lepo, da si vzame čas za odgovore. Ne bi škodilo, če bi se za tak korak odločil še kak pediater (da bi vsaj prebral, kaj preživljamo nekatere mamice in nas ne obravnaval kot da pretiravamo ali paničarimo, ko jim postavljamo 1001 vprašanje, na katerega medicina še ne pozna odgovora).
In zakaj se oglašam?
Ker se ne morem strinjati s trditvijo, da nima smisla dojenčka testirati na več stvari, saj jih otrok itak ne je.
Moj otrok je bil do 5. meseca polno dojen in dokler nisem odkrila tega foruma sem pojedla ogromnooo stvari, ki jih ne bi smela, a tega takrat nisem vedela. In vse to je zaužil otrok preko mojega mleka! Krvni testi so bili negativni, na kožne smo čakali več mesecev… Res sem vesela, da smo se odločili za komplementarno zdravljenje (verjetno veste vsi, za kaj), kjer so pri prvem obisku naredili seznam stvari, ki so otroku delale preglavice. In ni nam žal tistih 11 000, saj je bilo po dieti takojšnje izboljšanje. Testi so bili neboleči, trajali so slabo uro, testirali pa so veliko stvari naenkrat.
Če lahko, bi še sama postavila par vprašanj:
– ali je že potekal kak seminar, na katerem so se zdravniki, ki zdravijo atopike, dogovorili za celostno zdravljenje (deležna sem bila različnih napotkov s strani dermatologa, alergologa in pediatra, ki so si bili včasih celo nasprotujoči)?
– kaj sodi k osnovnim živilom, na podlagi katerih zdravniška komisija presodi o upravičenosti do dodatka za nego (zdi se, da ne upoštevajo vrste živil, ki so na seznamu prepovedanih, ob npr. alergiji na jajce – piščančje meso, ali KML – govedina…, kaj šele vse ostalo, kar se odsvetuje alergikom)?
– pri kateri vrednosti spec IgE govorimo o alergiji, 0,35 ali 0,5?
– ali je bila narejena kakšna raziskava, ki bi preučila morebitno obremenjenost novorojenčka s Candido zaradi prehrane doječe matere (sama sem po porodu jedla same sladke stvari in sladke sokove, kasneje se je izkazalo, da bi naj imel otrok porušeno ravnotežje v prebavnem sistemu zaradi glivic)?
– ali je bila narejena kakšna raziskava o preventivni dieti nosečnice, ki je mama alergika ali sama alergik (nekateri pravijo – ginekologi! – da je dieta rezultat fobije, spet drugi da z njo zmanjšamo možnost alergij pri otroku)?
– kaj se odsvetuje nosečnici s povečanim tveganjem (sama se izogibam zelo alergogeni hrani, tisti, ki vsebuje veliko histamina, jajcem, ne pa KML in pšenici, na katera je alergičen 1. otrok)?
Tudi meni se zdijo nesmiselni kožni testi na npr. kakav, arašide, ko pa jih nista jedla ne mati ne otrok in to ve tudi alergolog.
Hvala za vaše dogovore!
Lep vikend vsem!
Za Kengo:
Kenga, če v družini nekdo nima alergij (na pike, zdravila, hrano, prah, cvetoče zadeve…) in vi nimate alergij, potem ni potrebno, da bi v nosečnosti in med dojenjem posebno pazili na dieto. Tako, da se ni potrebno obtoževati, da ste jedli vse poprek. Saj to je pravzaprav nasvet zdrave uravnotežene prehrane: zdrava mešana hrana. Vse preveč enostranske diete niso priporočljive.
Če pa obstajajo alergije v družini ali pa ste tudi vi alergik, potem seveda obstaja večja možnost, da bo tudi otrok alergik. O tem smo pisali pod naslovom VPRŠANJA ZA TANČ od HIRKANI, datum: 5.3.06. Smo kar dobro obdelali to temo, pa sem zdaj malo zaspana in se mi ne da še enkrat pisati. Kot tam piše, so mnenja deljena, moj vir pravi, da dieta v nosečnosti VELJA, drugi pravijo, da ni potrebna, Tam je tudi cel kup internetnih naslovov, na katerih so opisane študije. Po mojem mnenju naj bi se mamice (z alergijami ter z alergijami v družini) držale diete v nosečnosti, še bolj pa med dojenjem.
Zakaj dojenčka ne testirati na vse živo? Ker ima 90% otrok v tej starosti alergijo na KML, jajce, pšenico. Šele z uvajanjem nove prehrane se otrok senzibilizira in razvije alergijo tudi na druge stvari. Lahko pa tudi, da ne. Saj je mnogo več otrok, ki so imeli alergijo na KML v obdobju dojenčka, ki so jo enostavno “prerasli”. Če pa na kontrolnem pregledu ugotovijo (ugotovite), da kljub izključitvi KML, jajca, pšenice, otrok še ni povsem v redu, potem pa testirati dalje in več alergenov. Mnogo alergenov je skritih in čeprav izključite npr. mleko, je mlečna beljakovina prisotna v mnogih industrijsko pripravljenih izdelkih in npr. nekdo sploh ne ve, da to otrok dobiva, misli pa, da ima strogo dieto brez KML. Jajce-enako. Lecitin je v vsem živem. Torej, če vi ne dajete jajc, ga MORDA (ne pravim, da vi to dajete, na splošno govorim) dobi v kakšnih izdelkih (keksih, testeninah….) Zato, kot pravijo mamice tudi na tem forumu, bi potrebovale povečevalno steklo, da bi prebrali vse deklaracije na živilih. Pa E-ji in konzervansi in barvila (ZELO pogosto krivci za alergije!) in dodatki,, začimbe. Ampak v dojenčk.obdobju pač otestiramo osnovna živila, če ni izboljšanja pa še ostala.
Tako si mislim, da mi dohtarji izgledamo kot eni sadistični norci z injekcijo v roki in komaj čakamo, da našpikamo uboge otročičke. Vsa zadeva pa se ravna po statistiki. Če v neki starosti v 90% pričakuješ samo 3 najpogostejše alergene, testiraš samo 3. Če ni izboljšanja, testiraš dalje.
Bicoma ne morem komentirati. Menda pa ugotovi vse živo, to je zelo vprašljivo. Ker kmalu bomo alergični po bicomu tudi na zrak. Pa saj naše telo ni tako ubogo.
Temeljno vprašanje pri teh dokazih preko bicoma je, ali prav razlagajo senzibilizacijo (preobčutljivost-telo se odloči, da bo alergično, ni pa znakov)in alergijo (senzibilizirana oseba ima tudi znake alergije-koža, prebavila, nos, astma…) Senzibilizacija in alergija nista isto. Lahko imate povišane krvne teste na neko hrano, pa po njej pravzaprav nimate težav. Potem to še ni alergija, ampak senzibilizicaija na določen alergen.
Pediatrična izobraževanja vključujejo tudi druge specialnosti, tako da dermatologi VEDNO SODELUJEJO, ko gre za obravnavo atopičnega dermatitisa. Alergolog obravnavo alergijo sistemsko, dermatolog njene pojave na koži. Morda se mnnenja razlikujejo glede zdravljenja kože. Tudi novosti se najprej npr. uveljavijo glede kože pri dermatologih, glede alergij na splošno pri alergologih, ipd. Tako so npr. dermatologi prvi začeli predpisovati Elidel, šele nato vsi ostali. Oni ga lahko (no, pa tudi alergologi, če mislijo, da je prav) predpišejo tudi mlajšim od 2 let. Načeloma pa na osnovnem nivoju pri takih stvareh počakamo mnenje teh specialistov na terciarnem nivoju (torej iz najvišje ustanove).
Štejemo, da je krvni test pozitiven pri vrednosti >0,35. Kot pa sem že napisala, če otrok nima znakov, ta vrednost sama po sebi lahko pomeni senzibilizacijo, če ima znake pa alergijo (glede na stanje od blage do hude bolezni razvrščene v razrede).
Glede glivic smo tudi že kar nekaj napisali, v uradni medicini glivice predstavljajo problem pri imunsko oslabljenih bolnikih, po transplantacijah, v intenzivnih enotah, po sistemskem zdravljenju s kortikosteroidi. Tema: Kandidiaza-nekaj vprašanj (Kresnica), ter v NAPET TREBUH/CELIAKIJA tudi.
Poudarjam, da so glivice naša domača žival, kot številne bakterije, ki so normalno prisotne v našem telesu. Problem predstavljajo, če se razrastejo.
Arašidi so res eno najbolj alergogenih živil in če v družini obstaja nagnjenost k alergijam, se je arašidom potrebno izogibati v nosečnosti in med dojenjem ter vsem živilom, ki vsebujejo arašide in njihove proizvode.
Lep dan brez snega vam želim
Tanč
POzdravljeni!
Rada bi spregovorila nekaj besed o Bicom metodi. S to metodo ne iščejo samo alergenov, temveč tudi druge obremenitve, npr. z virusi, bakterijami, paraziti, težkimi kovinami…
Pri prehranskih alergijah, tudi če najdejo več alergenov, vedno najprej terapirajo in sanirajo črevesno sluznico ( če je porušeno ravnovesje v črevesni flori ) nato pa glavne alergene- pšenica, kravje mleko, jajca, sladkor ( tako ravna moja terapevtka ).Ko je telo razbremenjeno pritiska glavnega alergena na imunski sistem ne reagira več na nepomembne prehranske obremenitve, zato alergij na npr. špinačo, orehe,govedino…. ni potrebno terapirati.
NIhče ni alergičen na zrak, žal pa ima veliko ljudi probleme z dihali zaradi onesnaženega zraka in bicom lahko pokaže katere snovi v zraku dražijo sluznico dihal – npr. formaldehid, benzoli, pcp, pcb…
Lp